Page 28 - Gošnik, Dušan. 2020. Strategije in uspešnost podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
Strategije in uspešnost podjetja
renco v enaki panogi odzivajo podobno (Gatignon in Xuereb 1997, 80;
Strecker 2009, 79). To se odraža tudi na področju strategij v podjetju. Za
razvoj konkurenčne prednosti podjetja na trgu Lau idr. (2016, 231) ugo-
tavljajo, da moramo ne le z izdelki, ampak predvsem svojimi notranjimi
procesi tekmovati s konkurenco (Stonehouse in Pemberton 2005, 250;
Stonehouse, Pemberton in Barber 2001, 115; Stonehouse in Snowdon
2007, 256 v Lau idr. 2016, 231). Le z osredotočanjem na konkurenčnej-
še procese v primerjavi z našimi obstoječimi procesi in s konkurenco bo
podjetje lahko trajno obdržalo prednost v stroških, času, produktivnosti,
izdelkih/storitvah (Benner in Tushman 2003, 238 v Lau idr. 2016, 231).
To je lahko podlaga za razvoj primernih strategij podjetja do kupcev. N.
Strecker (2009, 79) pravi, da če smo osredotočeni na konkurenco, lažje
zaznamo trende v panogi tudi na področju potreb kupcev in prav tako na
28 področju tehnologije, kar je ceneje, kot če bi trg raziskovali sami. Zato v
nadaljevanju predstavljamo tudi vpliv tehnologije kot dejavnika zunanje-
ga okolja, ki vpliva na uspešnost podjetij.
Tehnologija
Ob preučevanju teoretičnih izhodišč, vezanih na vplive tehnologije na
uspešnost podjetij, sledimo ugotovitvam različnih avtorjev (Crosby 1990;
Vujoševič 1992; Zahra in Covin 1993; Champy 1995; Garvin 1998; Mu-
lej idr. 2000; Kaplan in Norton 2000; Capra 2002; Markič 2003; Calan-
tone, Garcia in Droege 2003; Danneels in Sethi 2003; Kirca, Jayachan-
dran in Bearden 2005; Strecker 2009; Vom Brocke idr. 2014; Potočan in
Nedelko 2015; Schwab 2016). Capra (2002 v Unterlechner, Meško Štok
in Markič 2009, 114) pravi, da nove tehnologije, globalizacija gospodar-
stva in nove oblike struktur organiziranosti lahko podpirajo konkurenč-
nost procesov in s tem konkurenčnost podjetij. Mulej idr. (2000; Markič
2003 v Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 114) pravijo, da veči-
na razlogov za stanje v podjetjih izhaja tudi iz neustreznega povezovanja
novih tehnologij ter zamujanja pri njihovi integraciji v procese podjetja.
Zahra in Covin (1993 v Strecker 2009, 43) ugotavljata, da nova tehnologi-
ja pozitivno vpliva na uspešnost podjetja in da so podjetja, ki so usmerje-
na v rabo sodobne tehnologije, na trgu uspešnejša. K novi (pravimo tudi
sodobni) tehnologiji štejemo uporabo interneta, informacijsko-komuni-
kacijske tehnologije, robotizacijo, digitalizacijo, virtualizacijo, internet
stvari (angl. Internet of Things – IoT), nevrotehnologijo in njihove po-
vezave (Bavec in Manzin 2012, 118; Schwab 2016, 133–182). Po N. Strec-
ker (2009, 64) so tehnološke spremembe eden izmed glavnih iniciator-
jev sprememb v današnjem poslovnem okolju. Imenuje jih tehnološke
renco v enaki panogi odzivajo podobno (Gatignon in Xuereb 1997, 80;
Strecker 2009, 79). To se odraža tudi na področju strategij v podjetju. Za
razvoj konkurenčne prednosti podjetja na trgu Lau idr. (2016, 231) ugo-
tavljajo, da moramo ne le z izdelki, ampak predvsem svojimi notranjimi
procesi tekmovati s konkurenco (Stonehouse in Pemberton 2005, 250;
Stonehouse, Pemberton in Barber 2001, 115; Stonehouse in Snowdon
2007, 256 v Lau idr. 2016, 231). Le z osredotočanjem na konkurenčnej-
še procese v primerjavi z našimi obstoječimi procesi in s konkurenco bo
podjetje lahko trajno obdržalo prednost v stroških, času, produktivnosti,
izdelkih/storitvah (Benner in Tushman 2003, 238 v Lau idr. 2016, 231).
To je lahko podlaga za razvoj primernih strategij podjetja do kupcev. N.
Strecker (2009, 79) pravi, da če smo osredotočeni na konkurenco, lažje
zaznamo trende v panogi tudi na področju potreb kupcev in prav tako na
28 področju tehnologije, kar je ceneje, kot če bi trg raziskovali sami. Zato v
nadaljevanju predstavljamo tudi vpliv tehnologije kot dejavnika zunanje-
ga okolja, ki vpliva na uspešnost podjetij.
Tehnologija
Ob preučevanju teoretičnih izhodišč, vezanih na vplive tehnologije na
uspešnost podjetij, sledimo ugotovitvam različnih avtorjev (Crosby 1990;
Vujoševič 1992; Zahra in Covin 1993; Champy 1995; Garvin 1998; Mu-
lej idr. 2000; Kaplan in Norton 2000; Capra 2002; Markič 2003; Calan-
tone, Garcia in Droege 2003; Danneels in Sethi 2003; Kirca, Jayachan-
dran in Bearden 2005; Strecker 2009; Vom Brocke idr. 2014; Potočan in
Nedelko 2015; Schwab 2016). Capra (2002 v Unterlechner, Meško Štok
in Markič 2009, 114) pravi, da nove tehnologije, globalizacija gospodar-
stva in nove oblike struktur organiziranosti lahko podpirajo konkurenč-
nost procesov in s tem konkurenčnost podjetij. Mulej idr. (2000; Markič
2003 v Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 114) pravijo, da veči-
na razlogov za stanje v podjetjih izhaja tudi iz neustreznega povezovanja
novih tehnologij ter zamujanja pri njihovi integraciji v procese podjetja.
Zahra in Covin (1993 v Strecker 2009, 43) ugotavljata, da nova tehnologi-
ja pozitivno vpliva na uspešnost podjetja in da so podjetja, ki so usmerje-
na v rabo sodobne tehnologije, na trgu uspešnejša. K novi (pravimo tudi
sodobni) tehnologiji štejemo uporabo interneta, informacijsko-komuni-
kacijske tehnologije, robotizacijo, digitalizacijo, virtualizacijo, internet
stvari (angl. Internet of Things – IoT), nevrotehnologijo in njihove po-
vezave (Bavec in Manzin 2012, 118; Schwab 2016, 133–182). Po N. Strec-
ker (2009, 64) so tehnološke spremembe eden izmed glavnih iniciator-
jev sprememb v današnjem poslovnem okolju. Imenuje jih tehnološke
