Page 26 - Gošnik, Dušan. 2020. Strategije in uspešnost podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
Strategije in uspešnost podjetja
Dawes 1999; Kotabe, Srini in Aulakh 2002; Brouthers, Brouthers in
Werner 2003; Buck idr. 2003; Capar in Kotabe, 2003; Doukas in Lang
2003; Tangen 2005; Miers 2006; Reuer in Tong 2007; De Wall 2008;
Hult idr. 2008; Strecker 2009; Keong 2013; Banker, Mashruwala in Tri-
pathy 2014; Delgado idr. 2014; Guo in Cao 2014; Keong 2014; Wagner
in Paton 2014; Carey 2015; Peronja 2015; Bartz in Winkler 2016; Bisog-
no idr. 2016; Ensslin idr. 2017; Rezaei, Ortt in Trott 2018). Po Kralju
(2003, 201) je uspešnost lastnost podjetja navzven (gibčnost), ki jo meri-
mo s tržnostjo kot konkurenčnostjo izdelkov in storitev ter s prožnostjo
(sposobnostjo prilagajanja spremembam iz okolja in vplivanja na okolje).
Kralj (2003, 201) uspešnost podjetja povezuje z učinkovitostjo (produk-
tivnostjo virov oz. sredstev, ekonomičnostjo rabe sredstev). Nandakumar,
26 A. Ghobadian in O‘Regan (2009, 250) in Hambrick (1983, 687) uspeš-
nost podjetja opredeljujejo kot stopnjo doseganja ciljev (dobiček) in kot
relativni uspeh glede na konkurenco. Allen in M. M. Helms (2006, 438)
in drugi (Goldsmith in Clutterbuck 1984; Strecker 2009; Delgado idr.
2014) pravijo, da se uspešnost podjetja kaže v finančnem rezultatu (do-
biček). Uspešnost lahko enačimo z inovativnostjo podjetja, saj je dobi-
ček podjetja posledica inovativnosti (Strecker 2009, 41). Hult idr. (2008,
1069–1070) uspešnost podjetja razumejo kot ugled ter sposobnost prila-
gajanja na spremembe v okolju in predlagajo, da pri merjenju uspešnosti
podjetja zajamemo več različnih kazalnikov: finančne, operativne in ce-
lovite. Pri tem predlaga, da zajamemo tudi eno- do triletna obdobja in da
za objektivnejšo oceno uspešnosti upoštevamo povprečne vrednosti po-
sameznih kazalnikov (Hult idr. 2008, 1073).
Če povzamemo, lahko uspešnost podjetja razumemo in definira-
mo na različne načine. V tej raziskavi poenoteno uporabljamo izraz us-
pešnost podjetja. Za pravilno interpretacijo uspešnosti podjetja je treba
hkrati gledati več različnih kazalnikov te uspešnosti (Bojnec idr. 2007,
219). Posamezni kazalnik nam namreč lahko poda izkrivljeno sliko o tem
fenomenu. Za potrebe naše raziskave v empiričnem delu raziskave uspeš-
nost podjetja merimo s pomočjo različnih kazalnikov: finančnih (ROA,
ROE), operativnega (EVA) in celovitega (BON), kot predlagajo Hult
idr. (2008, 1069). Več različnih kazalnikov smo uporabili zato, ker po-
samezni kazalnik lahko poda izkrivljeno sliko o uspešnosti podjetja. Ob
tem smo upoštevali tudi omejitev dostopnosti javnih podatkov o poslo-
vanju podjetij. Podroben opis o uporabljenih kazalnikih uspešnosti pod-
jetja v našem modelu raziskav se nahaja v poglavju »Rezultati empirične
raziskave«.
Dawes 1999; Kotabe, Srini in Aulakh 2002; Brouthers, Brouthers in
Werner 2003; Buck idr. 2003; Capar in Kotabe, 2003; Doukas in Lang
2003; Tangen 2005; Miers 2006; Reuer in Tong 2007; De Wall 2008;
Hult idr. 2008; Strecker 2009; Keong 2013; Banker, Mashruwala in Tri-
pathy 2014; Delgado idr. 2014; Guo in Cao 2014; Keong 2014; Wagner
in Paton 2014; Carey 2015; Peronja 2015; Bartz in Winkler 2016; Bisog-
no idr. 2016; Ensslin idr. 2017; Rezaei, Ortt in Trott 2018). Po Kralju
(2003, 201) je uspešnost lastnost podjetja navzven (gibčnost), ki jo meri-
mo s tržnostjo kot konkurenčnostjo izdelkov in storitev ter s prožnostjo
(sposobnostjo prilagajanja spremembam iz okolja in vplivanja na okolje).
Kralj (2003, 201) uspešnost podjetja povezuje z učinkovitostjo (produk-
tivnostjo virov oz. sredstev, ekonomičnostjo rabe sredstev). Nandakumar,
26 A. Ghobadian in O‘Regan (2009, 250) in Hambrick (1983, 687) uspeš-
nost podjetja opredeljujejo kot stopnjo doseganja ciljev (dobiček) in kot
relativni uspeh glede na konkurenco. Allen in M. M. Helms (2006, 438)
in drugi (Goldsmith in Clutterbuck 1984; Strecker 2009; Delgado idr.
2014) pravijo, da se uspešnost podjetja kaže v finančnem rezultatu (do-
biček). Uspešnost lahko enačimo z inovativnostjo podjetja, saj je dobi-
ček podjetja posledica inovativnosti (Strecker 2009, 41). Hult idr. (2008,
1069–1070) uspešnost podjetja razumejo kot ugled ter sposobnost prila-
gajanja na spremembe v okolju in predlagajo, da pri merjenju uspešnosti
podjetja zajamemo več različnih kazalnikov: finančne, operativne in ce-
lovite. Pri tem predlaga, da zajamemo tudi eno- do triletna obdobja in da
za objektivnejšo oceno uspešnosti upoštevamo povprečne vrednosti po-
sameznih kazalnikov (Hult idr. 2008, 1073).
Če povzamemo, lahko uspešnost podjetja razumemo in definira-
mo na različne načine. V tej raziskavi poenoteno uporabljamo izraz us-
pešnost podjetja. Za pravilno interpretacijo uspešnosti podjetja je treba
hkrati gledati več različnih kazalnikov te uspešnosti (Bojnec idr. 2007,
219). Posamezni kazalnik nam namreč lahko poda izkrivljeno sliko o tem
fenomenu. Za potrebe naše raziskave v empiričnem delu raziskave uspeš-
nost podjetja merimo s pomočjo različnih kazalnikov: finančnih (ROA,
ROE), operativnega (EVA) in celovitega (BON), kot predlagajo Hult
idr. (2008, 1069). Več različnih kazalnikov smo uporabili zato, ker po-
samezni kazalnik lahko poda izkrivljeno sliko o uspešnosti podjetja. Ob
tem smo upoštevali tudi omejitev dostopnosti javnih podatkov o poslo-
vanju podjetij. Podroben opis o uporabljenih kazalnikih uspešnosti pod-
jetja v našem modelu raziskav se nahaja v poglavju »Rezultati empirične
raziskave«.