Page 22 - Gošnik, Dušan. 2020. Strategije in uspešnost podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
Strategije in uspešnost podjetja
področju zaposlovanja kot odpiranja novih podjetij in preživetja obstoje-
čih (Slovenska tiskovna agencija 2016). MSP niso miniaturna verzija ve-
likih podjetij (Rezaei, Ortt in Trott 2015, 1527; Kumar in Kumar Singh
2017, 635; Rezaei, Ortt in Trott 2018, 631). Če hočejo obstati, morajo biti
izjemno prožna, ko gre za spremembe v njihovem okolju. Njihove last-
nosti lahko strnemo v naslednje: MSP imajo bistveno bolj omejene vire
kot velika podjetja (Bretherton in Chaston 2005, 274) in morajo za dose-
ganje konkurenčnosti posegati po zunanjih virih (Bojica, del Mar Fuen-
tes-Fuentes in Fernández Pérez 2017, 205; Rezaei, Ortt in Trott 2018,
631), ponavadi nimajo podrobno izdelanih strategij in se pogosto osredo-
točajo na posamezne vidike, ki jih je treba upoštevati pri strategijah v zve-
zi skupci in vrednostjo, ki jo razvijajo v notranjih procesih podjetja (Ar-
bussa, Bikfalvi in Marques 2017, 271; Heikkila, Bouwman in Heikkila
22 2018, 110).
MSP si po Fossu in T. Saebi (2017, 200) prizadevajo za naslednje tri
strateške cilje: (1) razvoj novih področij poslovanja, (2) ohranjanje rasti
in (3) povečanje dobičkonosnosti. MSP so ponavadi vpeta v oskrbno ve-
rigo večjih podjetij. Sodelovanje z večjimi podjetji lahko MSP omogoči
večje osredinjenje na lastne temeljne zmožnosti in na razvoj novih (Re-
zaei, Ortt in Trott 2018, 630). S sodelovanjem z večjimi podjetji v oskrb
ni verigi lahko MSP lažje dostopajo do novih tehnologij, lažje razvijejo
nove izdelke/storitve in s tem izboljšajo svojo inovativnost in konkurenč-
nost (Thakkar, Kanda in Desmukh 2012, 634; Rezaei, Ortt in Trott 2018,
630). Ker imajo manj razpoložljivih človeških virov kot velika podjetja, se
to odraža tudi v njihovi organiziranosti: MSP imajo manj podrobno de-
litev dela, manj hierarhične organizacijske strukture kot velika podjetja,
hkrati pa so zato sposobna večje prilagodljivosti na spremembe v okolju
in svojo konkurenčnost pogosto dosegajo z večjo inovativnostjo (Strec-
ker 2009, 41; Guo in Cao 2014, 273; Bartz in Winkler 2016, 196; Rezaei,
Ortt in Trott 2018, 629).
Na podlagi postavljenih hipotez ter izbranih metod raziskovanja v
raziskavi izpostavljamo naslednje metodološke omejitve:
- Omejitev raziskave predstavlja merski instrument. Uporabi-
li smo kvantitativni način zbiranja podatkov s pomočjo spletne-
ga anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podroben opis struktu-
re vprašalnika je v poglavju »Rezultati empirične raziskave« in
v prilogi 1.
- Omejitev predstavlja populacija MSP v Sloveniji in vzorec 163
podjetij, od katerih smo pridobili ustrezno izpolnjene anketne
področju zaposlovanja kot odpiranja novih podjetij in preživetja obstoje-
čih (Slovenska tiskovna agencija 2016). MSP niso miniaturna verzija ve-
likih podjetij (Rezaei, Ortt in Trott 2015, 1527; Kumar in Kumar Singh
2017, 635; Rezaei, Ortt in Trott 2018, 631). Če hočejo obstati, morajo biti
izjemno prožna, ko gre za spremembe v njihovem okolju. Njihove last-
nosti lahko strnemo v naslednje: MSP imajo bistveno bolj omejene vire
kot velika podjetja (Bretherton in Chaston 2005, 274) in morajo za dose-
ganje konkurenčnosti posegati po zunanjih virih (Bojica, del Mar Fuen-
tes-Fuentes in Fernández Pérez 2017, 205; Rezaei, Ortt in Trott 2018,
631), ponavadi nimajo podrobno izdelanih strategij in se pogosto osredo-
točajo na posamezne vidike, ki jih je treba upoštevati pri strategijah v zve-
zi skupci in vrednostjo, ki jo razvijajo v notranjih procesih podjetja (Ar-
bussa, Bikfalvi in Marques 2017, 271; Heikkila, Bouwman in Heikkila
22 2018, 110).
MSP si po Fossu in T. Saebi (2017, 200) prizadevajo za naslednje tri
strateške cilje: (1) razvoj novih področij poslovanja, (2) ohranjanje rasti
in (3) povečanje dobičkonosnosti. MSP so ponavadi vpeta v oskrbno ve-
rigo večjih podjetij. Sodelovanje z večjimi podjetji lahko MSP omogoči
večje osredinjenje na lastne temeljne zmožnosti in na razvoj novih (Re-
zaei, Ortt in Trott 2018, 630). S sodelovanjem z večjimi podjetji v oskrb
ni verigi lahko MSP lažje dostopajo do novih tehnologij, lažje razvijejo
nove izdelke/storitve in s tem izboljšajo svojo inovativnost in konkurenč-
nost (Thakkar, Kanda in Desmukh 2012, 634; Rezaei, Ortt in Trott 2018,
630). Ker imajo manj razpoložljivih človeških virov kot velika podjetja, se
to odraža tudi v njihovi organiziranosti: MSP imajo manj podrobno de-
litev dela, manj hierarhične organizacijske strukture kot velika podjetja,
hkrati pa so zato sposobna večje prilagodljivosti na spremembe v okolju
in svojo konkurenčnost pogosto dosegajo z večjo inovativnostjo (Strec-
ker 2009, 41; Guo in Cao 2014, 273; Bartz in Winkler 2016, 196; Rezaei,
Ortt in Trott 2018, 629).
Na podlagi postavljenih hipotez ter izbranih metod raziskovanja v
raziskavi izpostavljamo naslednje metodološke omejitve:
- Omejitev raziskave predstavlja merski instrument. Uporabi-
li smo kvantitativni način zbiranja podatkov s pomočjo spletne-
ga anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podroben opis struktu-
re vprašalnika je v poglavju »Rezultati empirične raziskave« in
v prilogi 1.
- Omejitev predstavlja populacija MSP v Sloveniji in vzorec 163
podjetij, od katerih smo pridobili ustrezno izpolnjene anketne
