Page 17 - Gošnik, Dušan. 2020. Strategije in uspešnost podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Uvod 17
da vzpostavi dobre odnose tudi s svojimi dobavitelji (Unterlechner, Me-
ško Štok in Markič 2009, 74). Dobri odnosi z dobavitelji podjetju poma-
gajo do višje učinkovitosti proizvajanja ter do boljše prodaje (Aschhoff in
Schmidt 2008, 41; Rezaei, Ortt in Trott 2018, 644).
Pri izboru strategije podjetja do kupcev imajo podjetja več možnos-
ti: strategijo diferenciacije, strategijo nizkih stroškov in privlačnih cen,
strategijo osredinjenja, strategijo prehitevanja (Biloslavo 2006; Strecker
2009).
Strategija diferenciacije pomeni, da podjetje ponuja edinstven iz-
delek/storitev, ki učinkoviteje izpolnjuje zahteve kupca kot konkuren-
ca (Porter 1980 v Biloslavo 2006, 180; Banker, Mashruwala in Tripathy
2014, 872). Podjetja, ki uporabljajo strategijo diferenciacije, ne smejo pre-
zreti svoje cenovne pozicije na trgu (Strecker 2009, 63). Strategija nizkih
stroškov in privlačnih cen daje poudarke na učinkovitost (produktiv-
nost) notranjih procesov v podjetju, prav tako pa se osredotoča na celot-
no vrednostno verigo, dobavitelje, procese v podjetju in poprodajne pro-
cese (Vasquez, Santos in Alvarez 2001 v Strecker 2009, 62; Isomura in
Pei-Yuh 2015, 7). Osredinjenje pomeni, da podjetje svoje zmožnosti osre-
dinja na ožjo skupino kupcev, ožji trg, ožji nabor izdelkov/storitev. Nan-
dakumar, A. Ghobadian in O‘Regan (2009, 222; Koo, Koh in Nam 2004,
163) so ugotovili pozitiven vpliv uporabe strategije osredinjenja na uspeš-
nost podjetja. Strategija prehitevanja pomeni, da podjetje v primerjavi s
konkurenco porabi manj časa za uvajanje sprememb, razvoj izdelkov/sto-
ritev in njihovo uvajanje na trg (Biloslavo 2006, 181). Ta strategija omo-
goča učinkovitejše servisiranje odjemalcev, izboljšanje obstoječih in sno-
vanje novih procesov, prav tako v ospredje postavlja čas izvajanja procesov
kot ključni dejavnik konkurenčnosti (odzivnost na spremembe v okolju,
prehitevanje konkurentov) (GlavanMilanović 2011, 25; Dumas idr. 2013;
Sinur, Odell in Fingar 2013 v Potočan in Nedelko 2015, 23–24; Wagner
in Paton 2014, 470).
D. Thennakoon idr. (2018, 478; Espino-Rodriguez in Rodriguez-Di-
az 2014, 2) izpostavljajo pomen povezav strategij s cilji podjetja in pri tem
usmerjenost v koristi za kupca. Imeti moramo jasno postavljena merila za
merjenje učinkov strategij na naše poslovanje (Hudson, Smart in Bour-
ne 2001; Ljungberg 2002; Harmon 2003; Smith in Fingar 2003; Burlton
2010; Sinur, Odell in Fingar 2013; Janeš in Faganel 2013; Jeston in Nelis
2014; Margherita 2014; Trkman, Budler in Groznik 2015; Trkman idr.
2015; Lau idr. 2016; Rowell 2018; Arias idr. 2018).
V skladu s temi spoznanji se zastavljajo vprašanja: kateri so tisti de-
javniki okolja, ki najbolj vplivajo na to, kakšno strategijo do kupcev bodo
da vzpostavi dobre odnose tudi s svojimi dobavitelji (Unterlechner, Me-
ško Štok in Markič 2009, 74). Dobri odnosi z dobavitelji podjetju poma-
gajo do višje učinkovitosti proizvajanja ter do boljše prodaje (Aschhoff in
Schmidt 2008, 41; Rezaei, Ortt in Trott 2018, 644).
Pri izboru strategije podjetja do kupcev imajo podjetja več možnos-
ti: strategijo diferenciacije, strategijo nizkih stroškov in privlačnih cen,
strategijo osredinjenja, strategijo prehitevanja (Biloslavo 2006; Strecker
2009).
Strategija diferenciacije pomeni, da podjetje ponuja edinstven iz-
delek/storitev, ki učinkoviteje izpolnjuje zahteve kupca kot konkuren-
ca (Porter 1980 v Biloslavo 2006, 180; Banker, Mashruwala in Tripathy
2014, 872). Podjetja, ki uporabljajo strategijo diferenciacije, ne smejo pre-
zreti svoje cenovne pozicije na trgu (Strecker 2009, 63). Strategija nizkih
stroškov in privlačnih cen daje poudarke na učinkovitost (produktiv-
nost) notranjih procesov v podjetju, prav tako pa se osredotoča na celot-
no vrednostno verigo, dobavitelje, procese v podjetju in poprodajne pro-
cese (Vasquez, Santos in Alvarez 2001 v Strecker 2009, 62; Isomura in
Pei-Yuh 2015, 7). Osredinjenje pomeni, da podjetje svoje zmožnosti osre-
dinja na ožjo skupino kupcev, ožji trg, ožji nabor izdelkov/storitev. Nan-
dakumar, A. Ghobadian in O‘Regan (2009, 222; Koo, Koh in Nam 2004,
163) so ugotovili pozitiven vpliv uporabe strategije osredinjenja na uspeš-
nost podjetja. Strategija prehitevanja pomeni, da podjetje v primerjavi s
konkurenco porabi manj časa za uvajanje sprememb, razvoj izdelkov/sto-
ritev in njihovo uvajanje na trg (Biloslavo 2006, 181). Ta strategija omo-
goča učinkovitejše servisiranje odjemalcev, izboljšanje obstoječih in sno-
vanje novih procesov, prav tako v ospredje postavlja čas izvajanja procesov
kot ključni dejavnik konkurenčnosti (odzivnost na spremembe v okolju,
prehitevanje konkurentov) (GlavanMilanović 2011, 25; Dumas idr. 2013;
Sinur, Odell in Fingar 2013 v Potočan in Nedelko 2015, 23–24; Wagner
in Paton 2014, 470).
D. Thennakoon idr. (2018, 478; Espino-Rodriguez in Rodriguez-Di-
az 2014, 2) izpostavljajo pomen povezav strategij s cilji podjetja in pri tem
usmerjenost v koristi za kupca. Imeti moramo jasno postavljena merila za
merjenje učinkov strategij na naše poslovanje (Hudson, Smart in Bour-
ne 2001; Ljungberg 2002; Harmon 2003; Smith in Fingar 2003; Burlton
2010; Sinur, Odell in Fingar 2013; Janeš in Faganel 2013; Jeston in Nelis
2014; Margherita 2014; Trkman, Budler in Groznik 2015; Trkman idr.
2015; Lau idr. 2016; Rowell 2018; Arias idr. 2018).
V skladu s temi spoznanji se zastavljajo vprašanja: kateri so tisti de-
javniki okolja, ki najbolj vplivajo na to, kakšno strategijo do kupcev bodo
