Page 94 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 94
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
svetovno vojno, se je zborovska aktivnost razvijala v smeri višjih ciljev predvsem po
zaslugi glasbenega pedagoga in zborovodje Sreèka Kumarja (1888–1954).3
Ta naravna in zgodovinska multietniènost, sreèevanja in mešanja veèjega števila
narodnosti je oznaèila tudi kulturno komponento mesta in njegovega zaledja.
Romanskemu delu Trsta, ki je bil od nekdaj tesno povezan s Furlanijo in kasneje z
kolonialnimi Benetkami je kot kontrapost deloval slovanski s svojim naravnim zaledjem;
po Mariji Tereziji pa še v širšem pomenu besede. Odprl se je na vzhod tako gospodarsko
kot kulturno. Singvereini so imeli moèan vpliv na kulturno dejavnost in gospodarski bujni
razcvet brezcarinskega mesta in avstro-ogrska naravnanost je znatno razvila pljuèa tudi
novega mešèanskega in delavskega razreda. Gospdarsko-geo-politièni pomen, ki ga je
mesto pridobilo, je pripomogel k veèji kulturno-finanèni odprtosti. V preteklosti je bil
tr aški dialekt podaljšana roka furlanskega in je bil ta v višjem sloju prebivalstva v rabi
nekje celo do zaèetka prve svetovne vojne. Vsaj do konca srednjega veka je bilo mesto
vedno povezano s posoèjem in furlanskim zaledjem. al iz tega èasa nimamo nobenega
glasbenega zapisa. Od zaèetka srednjega veka se furlanšèini pridru i še dialekt iz Benetk,
ki je postal nek skupni govorni jezik ob vzpostavitvi proste cone (punto franco) leta 1719
in kasnejšega razcveta trgovskega mesta s posegom in reorganizacijo Marije Terezije.
Tako se tr aški dialekt navzame beneškega. To je èas, ko se prebuja neka povsem nova
narodna zavest in lahko zaznamo prve vplive tudi v zaèetkih ljudske glasbe: tudi tu je
prisotna mešanica vseh narodnostnih komponent. Znaèilni so nateèaji, ki so jih razna
društva organizirala z eljo po nabiranju neke narodnozabavne literature, ki je v
nekaterih primerih ponarodela in jih sedaj imajo za tr aške ljudske. (npr.: Circolo
artistico, Trieste, Concorso delle canzonette popolari). Prvi, ki je naèrtno zapisoval
ljudsko glasbeno-zborovsko izroèilo je bil Claudio Noliani, vendar je opredelil za stare
napeve tudi take, ki izhajajo iz konca 19. in zaèetek 20. stoletja.”
3 Po maturi na uèiteljišèu v Kopru – kjer je vodil dijaški orkester — je zakljuèil študij (1913) na
konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu in uspešno nadaljeval (klavir) še štiri leta v Leipzigu pri znanem
glasbenem pedagogu prof. Josefu Pembauru. Kot sedemnajstletnik je vodil pevski zbor “Hajdrih” na
Proseku in “Zarja” v Rojanu, s katerima je v Trstu leta 1912 prviè izvajal moderen spored slovenske
vokalne glasbe (Kreka, Ravnika, Lajovica, Adamièa). Po povratku je ustanovil privatno glasbeno šolo v
Škednju in jo kasneje zdru il s tr aško Glasbeno matico, kjer je uèil do 1924. Postal je dirigent zbora
Glasbene matice in leta 1920 ustanovil pevski zbor slovenskih uèiteljev v Italiji, po vzoru zbora
moravskih uèiteljev, ki ga je kot deèek slišal. S svojim zborom Uèiteljske zveze v Julijski Krajini je
dosegal neverjetne umetniške uspehe, od izjemno odmevnega in uspešnega gostovanja v va nejših
italijanskih mestih (Benetke, Bologna, idr); vse dokler ni italijanska oblast prepovedala vsako delovanje
in onemogoèila sleherno slovensko prireditev ali dru enje, ter tako unièila in razpustila tudi ta zbor. Pod
okriljem pevskega zbora uèiteljske zveze zveze v Julijski Krajini je izdal tudi mešane zbore raznih
slovenskih skladateljev v zbirki Prvi plameni (1923), Otroške pesmi (1924, med drugimi Marija Kogoja in
Emila Adamièa). Po letu 1926 je vsaka javna kulturna dejavnost pri nas zamrla in se zopet povzpne po
koncu druge svetovne vojne. V kratkem loku dveh desetletij se prebudi nova zborovska obèutljivost, ki se
odlepi od ustaljene prakse, ki je bila vezana na narodnobuditeljski vzgib. Obzorja so se odpirala in tudi v
zborovstvu je zavel sve veter, ki je sprejemal kulturne interakcije in multietnièna sodelovanja. Iz Trsta je
kasneje Kumar po sili razmer moral v Ljubljano za uèitelja in zborovodja Glasbene matice ter ustanovil s
pomoèjo prof. Bajuka Uèiteljski pevski JUU zbor. Nato ga je gnalo (1926) še v Zagreb, kjer je vodil
pevski zbor Kolo in pouèeval na Akademiji za glasbo pa še v Beograd kot profesor in zborovodja
Beograjskega uèiteljskega pevskega društva Marinkoviæ, Jugoslovanskega akademskega pevskega zbora
iz Zemuna in lastnega mladinskega zbora. Plodovito in dragoceno je njegovo delo izdajatelja in urednika:
Otroške pesmi, (Trst, 1924) s Kogojevim prispevkom za mladino pomenijo mejnik v slovenski glasbeni
zgodovini skladb za mladino. V Zagrebu je prav tako z Ivanom Grbcem izdajala od let 1933 do 1935
Grlico — revijalno zbirko mladinske muzike. Z vedno sve imi programi in novimi skladbami je aktivno
spodbujal skladatelje, da so pisali zanj.
94
svetovno vojno, se je zborovska aktivnost razvijala v smeri višjih ciljev predvsem po
zaslugi glasbenega pedagoga in zborovodje Sreèka Kumarja (1888–1954).3
Ta naravna in zgodovinska multietniènost, sreèevanja in mešanja veèjega števila
narodnosti je oznaèila tudi kulturno komponento mesta in njegovega zaledja.
Romanskemu delu Trsta, ki je bil od nekdaj tesno povezan s Furlanijo in kasneje z
kolonialnimi Benetkami je kot kontrapost deloval slovanski s svojim naravnim zaledjem;
po Mariji Tereziji pa še v širšem pomenu besede. Odprl se je na vzhod tako gospodarsko
kot kulturno. Singvereini so imeli moèan vpliv na kulturno dejavnost in gospodarski bujni
razcvet brezcarinskega mesta in avstro-ogrska naravnanost je znatno razvila pljuèa tudi
novega mešèanskega in delavskega razreda. Gospdarsko-geo-politièni pomen, ki ga je
mesto pridobilo, je pripomogel k veèji kulturno-finanèni odprtosti. V preteklosti je bil
tr aški dialekt podaljšana roka furlanskega in je bil ta v višjem sloju prebivalstva v rabi
nekje celo do zaèetka prve svetovne vojne. Vsaj do konca srednjega veka je bilo mesto
vedno povezano s posoèjem in furlanskim zaledjem. al iz tega èasa nimamo nobenega
glasbenega zapisa. Od zaèetka srednjega veka se furlanšèini pridru i še dialekt iz Benetk,
ki je postal nek skupni govorni jezik ob vzpostavitvi proste cone (punto franco) leta 1719
in kasnejšega razcveta trgovskega mesta s posegom in reorganizacijo Marije Terezije.
Tako se tr aški dialekt navzame beneškega. To je èas, ko se prebuja neka povsem nova
narodna zavest in lahko zaznamo prve vplive tudi v zaèetkih ljudske glasbe: tudi tu je
prisotna mešanica vseh narodnostnih komponent. Znaèilni so nateèaji, ki so jih razna
društva organizirala z eljo po nabiranju neke narodnozabavne literature, ki je v
nekaterih primerih ponarodela in jih sedaj imajo za tr aške ljudske. (npr.: Circolo
artistico, Trieste, Concorso delle canzonette popolari). Prvi, ki je naèrtno zapisoval
ljudsko glasbeno-zborovsko izroèilo je bil Claudio Noliani, vendar je opredelil za stare
napeve tudi take, ki izhajajo iz konca 19. in zaèetek 20. stoletja.”
3 Po maturi na uèiteljišèu v Kopru – kjer je vodil dijaški orkester — je zakljuèil študij (1913) na
konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu in uspešno nadaljeval (klavir) še štiri leta v Leipzigu pri znanem
glasbenem pedagogu prof. Josefu Pembauru. Kot sedemnajstletnik je vodil pevski zbor “Hajdrih” na
Proseku in “Zarja” v Rojanu, s katerima je v Trstu leta 1912 prviè izvajal moderen spored slovenske
vokalne glasbe (Kreka, Ravnika, Lajovica, Adamièa). Po povratku je ustanovil privatno glasbeno šolo v
Škednju in jo kasneje zdru il s tr aško Glasbeno matico, kjer je uèil do 1924. Postal je dirigent zbora
Glasbene matice in leta 1920 ustanovil pevski zbor slovenskih uèiteljev v Italiji, po vzoru zbora
moravskih uèiteljev, ki ga je kot deèek slišal. S svojim zborom Uèiteljske zveze v Julijski Krajini je
dosegal neverjetne umetniške uspehe, od izjemno odmevnega in uspešnega gostovanja v va nejših
italijanskih mestih (Benetke, Bologna, idr); vse dokler ni italijanska oblast prepovedala vsako delovanje
in onemogoèila sleherno slovensko prireditev ali dru enje, ter tako unièila in razpustila tudi ta zbor. Pod
okriljem pevskega zbora uèiteljske zveze zveze v Julijski Krajini je izdal tudi mešane zbore raznih
slovenskih skladateljev v zbirki Prvi plameni (1923), Otroške pesmi (1924, med drugimi Marija Kogoja in
Emila Adamièa). Po letu 1926 je vsaka javna kulturna dejavnost pri nas zamrla in se zopet povzpne po
koncu druge svetovne vojne. V kratkem loku dveh desetletij se prebudi nova zborovska obèutljivost, ki se
odlepi od ustaljene prakse, ki je bila vezana na narodnobuditeljski vzgib. Obzorja so se odpirala in tudi v
zborovstvu je zavel sve veter, ki je sprejemal kulturne interakcije in multietnièna sodelovanja. Iz Trsta je
kasneje Kumar po sili razmer moral v Ljubljano za uèitelja in zborovodja Glasbene matice ter ustanovil s
pomoèjo prof. Bajuka Uèiteljski pevski JUU zbor. Nato ga je gnalo (1926) še v Zagreb, kjer je vodil
pevski zbor Kolo in pouèeval na Akademiji za glasbo pa še v Beograd kot profesor in zborovodja
Beograjskega uèiteljskega pevskega društva Marinkoviæ, Jugoslovanskega akademskega pevskega zbora
iz Zemuna in lastnega mladinskega zbora. Plodovito in dragoceno je njegovo delo izdajatelja in urednika:
Otroške pesmi, (Trst, 1924) s Kogojevim prispevkom za mladino pomenijo mejnik v slovenski glasbeni
zgodovini skladb za mladino. V Zagrebu je prav tako z Ivanom Grbcem izdajala od let 1933 do 1935
Grlico — revijalno zbirko mladinske muzike. Z vedno sve imi programi in novimi skladbami je aktivno
spodbujal skladatelje, da so pisali zanj.
94
