Page 91 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 91
Stojan Kuret, LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI ...
Stojan Kuret
Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini Trst
LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI V ZBOROVSKIH
OBDELAVAH PAVLETA MERKUJA
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Prispevek analizira nekatere obdelave ljudskih pesmi Pavleta Merkuja, ki prièajo o njegovem
odnosu do ljudskega izroèila Slovencev v Italiji in posebni pozornosti, ki jo je skladatelj namenil
kompozicijskemu stilu svojih obdelav. Merku je v ustvarjalnem procesu za ivel v ljubeèem binomu
jezika in glasbe, ki ga je spremljal do konca ustvarjalne poti. Znal je z glasbo ovrednotiti tekst in
oplemenititi glasbo s tenkoèutno izbiro tekstov. Prav tako je z dokajšnjo mero zdrave narodne
zavesti opozarjal, iz pozabe obujal in verjetno kot zadnji prièevalec zapustil pristno in polnokrvno
narodno izroèilo zapušèenih in ob rob odmaknjenih Slovencev v Italiji. Posebno zanimiv je njegov
odnos in povsem lasten pristop k odkrivanju vrednot in dragocenosti ljudskega izroèila, ki so
bistvene pri ustvarjanju zavesti in podlaga za razvoj vsakega naroda.
Kljuène besede: Pavle Merku, zbori, obdelave, ljudsko izroèilo
Abstract
Folk Tradition of Slovenians in Itay in the Choral Works of Composer Pavle Merku
The article analyzes some arrangements of traditional songs by composer Pavle Merku, which
testify to his relationship toward the folk tradition of Slovenians in Italy and to the special attention
he gave to the style of his arrangements. Merku’s creative process takes place in the midway
between his two loves–language and music, both of which he nourished until the end of his career.
He knew how to use music to evaluate the text and how to enhance the music by delicately selecting
texts. Moreover, he, with a great deal of healthy national consciousness, revived and recorded,
probably as the last witness, the genuine and full-blooded national heritage of forsaken and
marginalized Slovenians in Italy. Particularly interesting is his relationship and his completely
individual approach towards discovering the values of folk heritage, which are essential for
developing national consciousness and the basis for the development of every nation.
Key words: Pavle Merku, choirs, arrangements, folk heritage
1 Pavle Merku, oris lika in dela
Merkujevi zbori predstavljajo velik del skladateljevega opusa, ki ni bil še obdelan,
analiziran in raziskan. V tem ustvarjalnem procesu je avtor našel sebe in razvijal svojo
naklonjenost in ljubezen, ki ju je celo ivljenje delil med glasbo in jezikom. To dokazujejo
vsa njegova vokalna dela. Z glasbo je znal ovrednotiti tekst in glasbo je oplemenitil s
tenkoèutno izbiro tekstov. Kot ivi posrednik in povezovalec je s tem zbli al nepoznano
poetiko italijanske literature s slovensko (tudi ljudskih pesnikov) razliènih (tudi manj
znanih) avtorjev obeh narodov in jezikovnih kultur. Prav tako je z dokajšnjo mero zdrave
narodne zavesti opozarjal, iz pozabe obujal in nam verjetno kot zadnji prièevalec zapustil
91
Stojan Kuret
Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini Trst
LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI V ZBOROVSKIH
OBDELAVAH PAVLETA MERKUJA
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Prispevek analizira nekatere obdelave ljudskih pesmi Pavleta Merkuja, ki prièajo o njegovem
odnosu do ljudskega izroèila Slovencev v Italiji in posebni pozornosti, ki jo je skladatelj namenil
kompozicijskemu stilu svojih obdelav. Merku je v ustvarjalnem procesu za ivel v ljubeèem binomu
jezika in glasbe, ki ga je spremljal do konca ustvarjalne poti. Znal je z glasbo ovrednotiti tekst in
oplemenititi glasbo s tenkoèutno izbiro tekstov. Prav tako je z dokajšnjo mero zdrave narodne
zavesti opozarjal, iz pozabe obujal in verjetno kot zadnji prièevalec zapustil pristno in polnokrvno
narodno izroèilo zapušèenih in ob rob odmaknjenih Slovencev v Italiji. Posebno zanimiv je njegov
odnos in povsem lasten pristop k odkrivanju vrednot in dragocenosti ljudskega izroèila, ki so
bistvene pri ustvarjanju zavesti in podlaga za razvoj vsakega naroda.
Kljuène besede: Pavle Merku, zbori, obdelave, ljudsko izroèilo
Abstract
Folk Tradition of Slovenians in Itay in the Choral Works of Composer Pavle Merku
The article analyzes some arrangements of traditional songs by composer Pavle Merku, which
testify to his relationship toward the folk tradition of Slovenians in Italy and to the special attention
he gave to the style of his arrangements. Merku’s creative process takes place in the midway
between his two loves–language and music, both of which he nourished until the end of his career.
He knew how to use music to evaluate the text and how to enhance the music by delicately selecting
texts. Moreover, he, with a great deal of healthy national consciousness, revived and recorded,
probably as the last witness, the genuine and full-blooded national heritage of forsaken and
marginalized Slovenians in Italy. Particularly interesting is his relationship and his completely
individual approach towards discovering the values of folk heritage, which are essential for
developing national consciousness and the basis for the development of every nation.
Key words: Pavle Merku, choirs, arrangements, folk heritage
1 Pavle Merku, oris lika in dela
Merkujevi zbori predstavljajo velik del skladateljevega opusa, ki ni bil še obdelan,
analiziran in raziskan. V tem ustvarjalnem procesu je avtor našel sebe in razvijal svojo
naklonjenost in ljubezen, ki ju je celo ivljenje delil med glasbo in jezikom. To dokazujejo
vsa njegova vokalna dela. Z glasbo je znal ovrednotiti tekst in glasbo je oplemenitil s
tenkoèutno izbiro tekstov. Kot ivi posrednik in povezovalec je s tem zbli al nepoznano
poetiko italijanske literature s slovensko (tudi ljudskih pesnikov) razliènih (tudi manj
znanih) avtorjev obeh narodov in jezikovnih kultur. Prav tako je z dokajšnjo mero zdrave
narodne zavesti opozarjal, iz pozabe obujal in nam verjetno kot zadnji prièevalec zapustil
91
