Page 93 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 93
Stojan Kuret, LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI ...
Naj povzamem nekaj njegovih razmišljanj na to temo.
Zborovstvo ima v slovenski kulturi globoke korenine in je naraven, pristen izraz ljudske
nuje do izra anja in izprièevanja najrazliènejših èustev. Prva znaèilnost je veèglasno petje
moških skupin in je odvisno od števila pevcev in njihove spretnosti, oziroma nadarjenosti:
najredkeje enoglasno in najveèkrat dvo-, obièajno troglasno. Zgornji glasovi se prosto
premikajo in lahko svobodno improvizirajo vedno pa v osnovnih harmonskih okvirih z
ozirom na ostale glasove. Bolj ko so pevci vešèi in spretni, bolj je njihovo petje bogato. Te
znaèilnosti pri romanskih narodih ni. Furlansko ljudsko veèglasje je troglasno, tako
ensko kot moško ali v mešani zasedbi: zgornja dva glasova pojeta v paralelnih tercah ali
sekstah, spodnji glas pa je harmonski bas. Tudi v tem primeru so znaèilne le osnovne
harmonske funkcije. Le v izrednih primerih najdemo nekaj naravnega veèglasja;
trallallero genovese v Liguriji (moško petglasje) in tenores v Sardiniji (moško štiriglasje).
“Prav moško petje je bila posebna odlika slovenskega zborovskega petja in ko je ta
ljudska navada postopoma, kmalu po zadnji vojni odmirala, se je zaèelo tudi pri nas bolj
selektivno in strokovno pristopati k zborovskemu petju. Velik doprinos k razvoju so
omogoèila razna kulturna društva, ki so prav v zborovstvo veliko vlo ila in tako ustvarila
široko osnovo e v XIX. stoletju po koncu Bachovega absolutizma. Takrat se je politièno
ivljenje poèasi sprostilo in ustanavljale so se èitalnice in èitalniška društva, ki so
delovala narodnobuditeljsko. Odloèilno vlogo so pri tem odigrali prav pevski zbori. Prvo
èitalniško društvo Slavjanska narodna èitalnica so v Trstu ustanovili leta 1861; èlani
društva so ustanovili pevski zbor, ki ga je na zaèetku vodil Èeh, Jan Lego.1
V Trstu in okolici so se za tem ustanavljali tudi drugi pevski zbori, ki so se zaèeli zdru evati
v pevska zdru enja. Ob koncu XIX. stol. so se ustanavljala prva delavska društva (l. 1889
— Slavjansko delavsko podporno društvo), saj je bil Trst zibelka slovenskega socializma.
Ta so prav tako spodbujala zborovsko aktivnost. Z ustanovitvijo Goriškega pevskega in
glasbenega društva, leta 19002 in tr aškega Pevskega in glasbenega društva leta 1909 kot
podru nico ljubljanske Glasbene matice (uradno so ga poimenovali Glasbena matica leta
1922), sta osnovana pogoja prizadevanju za kvalitetnejše glasbeno-pedagoško ponudbo
na Primorskem po zgledu matiène ustanove. To je pripomoglo tudi k ustanovitvi lastnega
orkestra in zbora, kar je omogoèalo organizacijo opernih predstav in koncertov v
Fabianijevem Narodnem domu; prvem veènamenskem poslopju v Evropi (zgrajen
1901-1904, po gan 13. julija 1920). Po zaèasni prekinitvi delovanja zborov med prvo
1 Jan Lego (1883-1906) je po nasvetu Antona Nedveda slu beno odšel v Kamnik in potem kmalu v
Ljubljano, kjer je vstopil v Filharmonièno dru bo. Spodbujal je zanimanje za slovensko pesem in petje in
bil pomemben za nastanek gibanja, ki je kasneje pripeljalo do ustanovitve Glasbene matice. Leta 1860 je
bil premešèen v Trst, kjer je sodeloval s Franom Levstikom in bil med ustanovitelji tr aške èitalnice.
Ustanovil je Slovensko pevsko društvo in postal njegov prvi zborovodja.
2 Leta 1875 se je osnoval v Gorici zbor Slavec, ki so ga vodili trije mladi navdušenci; Anton Hribar, Josip
Kocijanèiè in Avgust Armin Leban; najbolj odmeven je koncert Dvoøákovega Stabat Mater leta 1907, v
Fabianijevem Trgovskem domu.
93
Naj povzamem nekaj njegovih razmišljanj na to temo.
Zborovstvo ima v slovenski kulturi globoke korenine in je naraven, pristen izraz ljudske
nuje do izra anja in izprièevanja najrazliènejših èustev. Prva znaèilnost je veèglasno petje
moških skupin in je odvisno od števila pevcev in njihove spretnosti, oziroma nadarjenosti:
najredkeje enoglasno in najveèkrat dvo-, obièajno troglasno. Zgornji glasovi se prosto
premikajo in lahko svobodno improvizirajo vedno pa v osnovnih harmonskih okvirih z
ozirom na ostale glasove. Bolj ko so pevci vešèi in spretni, bolj je njihovo petje bogato. Te
znaèilnosti pri romanskih narodih ni. Furlansko ljudsko veèglasje je troglasno, tako
ensko kot moško ali v mešani zasedbi: zgornja dva glasova pojeta v paralelnih tercah ali
sekstah, spodnji glas pa je harmonski bas. Tudi v tem primeru so znaèilne le osnovne
harmonske funkcije. Le v izrednih primerih najdemo nekaj naravnega veèglasja;
trallallero genovese v Liguriji (moško petglasje) in tenores v Sardiniji (moško štiriglasje).
“Prav moško petje je bila posebna odlika slovenskega zborovskega petja in ko je ta
ljudska navada postopoma, kmalu po zadnji vojni odmirala, se je zaèelo tudi pri nas bolj
selektivno in strokovno pristopati k zborovskemu petju. Velik doprinos k razvoju so
omogoèila razna kulturna društva, ki so prav v zborovstvo veliko vlo ila in tako ustvarila
široko osnovo e v XIX. stoletju po koncu Bachovega absolutizma. Takrat se je politièno
ivljenje poèasi sprostilo in ustanavljale so se èitalnice in èitalniška društva, ki so
delovala narodnobuditeljsko. Odloèilno vlogo so pri tem odigrali prav pevski zbori. Prvo
èitalniško društvo Slavjanska narodna èitalnica so v Trstu ustanovili leta 1861; èlani
društva so ustanovili pevski zbor, ki ga je na zaèetku vodil Èeh, Jan Lego.1
V Trstu in okolici so se za tem ustanavljali tudi drugi pevski zbori, ki so se zaèeli zdru evati
v pevska zdru enja. Ob koncu XIX. stol. so se ustanavljala prva delavska društva (l. 1889
— Slavjansko delavsko podporno društvo), saj je bil Trst zibelka slovenskega socializma.
Ta so prav tako spodbujala zborovsko aktivnost. Z ustanovitvijo Goriškega pevskega in
glasbenega društva, leta 19002 in tr aškega Pevskega in glasbenega društva leta 1909 kot
podru nico ljubljanske Glasbene matice (uradno so ga poimenovali Glasbena matica leta
1922), sta osnovana pogoja prizadevanju za kvalitetnejše glasbeno-pedagoško ponudbo
na Primorskem po zgledu matiène ustanove. To je pripomoglo tudi k ustanovitvi lastnega
orkestra in zbora, kar je omogoèalo organizacijo opernih predstav in koncertov v
Fabianijevem Narodnem domu; prvem veènamenskem poslopju v Evropi (zgrajen
1901-1904, po gan 13. julija 1920). Po zaèasni prekinitvi delovanja zborov med prvo
1 Jan Lego (1883-1906) je po nasvetu Antona Nedveda slu beno odšel v Kamnik in potem kmalu v
Ljubljano, kjer je vstopil v Filharmonièno dru bo. Spodbujal je zanimanje za slovensko pesem in petje in
bil pomemben za nastanek gibanja, ki je kasneje pripeljalo do ustanovitve Glasbene matice. Leta 1860 je
bil premešèen v Trst, kjer je sodeloval s Franom Levstikom in bil med ustanovitelji tr aške èitalnice.
Ustanovil je Slovensko pevsko društvo in postal njegov prvi zborovodja.
2 Leta 1875 se je osnoval v Gorici zbor Slavec, ki so ga vodili trije mladi navdušenci; Anton Hribar, Josip
Kocijanèiè in Avgust Armin Leban; najbolj odmeven je koncert Dvoøákovega Stabat Mater leta 1907, v
Fabianijevem Trgovskem domu.
93
