Page 92 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 92
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
pristno in polnokrvno narodno izroèilo zapušèenih in ob rob odmaknjenih Slovencev v
Italiji. Dolgoletno zbiranje in delo na terenu je znal kot jezikoslovec in glasbenik
strokovno obdelati in tako ustvariti neprecenljivo zapušèino. Njegova raznolika
zanimanja in znanstvena poroèila se izprièujejo v velikem številu publikacij in najvišjih
priznanj ter nagrad stroke in širše javnosti. Posebno zanimiv je njegov odnos in povsem
lasten pristop k odkrivanju vrednot in dragocenosti ljudskega izroèila, ki so bistvene pri
ustvarjanju zavesti in podlaga za razvoj vsakega naroda. Bolj ko je spoznaval še ivo
ljudsko izroèilo Slovencev v Italiji, bolj se je zavedal njegove velike vrednosti in
globokega pomena za narod in se ga veselil s sferiènostjo pogleda raziskovalca in
ustvarjalca.
Slovenci v Italiji so prav po zaslugi Pavleta Merkuja uspeli rešiti pred pozabo pomemben
del bogastva ljudske kulture. Rezultat teh izkušenj je na veè podroèjih prenesel in pribli al
našim razmeram in potrebam. Znal je podrediti nemški red slovanski polnokrvnosti in ga
po bregovih Soèe, Nadi e in Tera pripeljati v odprte mediteranske vode veèkulturnosti.
Sam je bil e od rojstva poklican, da bi povezoval in zbli eval razlike romanske in
slovanske kulture in jezikov. Opredelil se je za Slovenca, ne da bi zatajil drugi (materni)
jezik, s katerim je sobival e od otroštva: ravnovesje med dušo in racionalizmom, ki ga je
vseskozi iskal in izra al v svojih skladbah. Za ivel je v ljubeèem binomu jezika in glasbe,
ki ga je potem spremljal do konca ustvarjalne poti.
2 Merkujev pristop k obdelavi ljudskega blaga
V tem prispevku elim izpostaviti pomembnost in enkratnost Merkujevega
raziskovalnega dela ter njegovo veliko skrb, èut odgovornosti in dol nosti do narodove
ljudske zapušèine ogro enega in odmaknjenega dela slovenskega zamejstva. S tem
povezano delo in izkustvo na terenu, ki mu je razširjalo obzorje in ga bogatilo, se z
moènimi vplivi odra a v njegovem avtorskem ustvarjanju, predvsem v uporabi modulov,
glasbenih segmentov (kot so melodika in ritmika) in citatov ter razliènem oblikovanju
priredb ter spreminjanju melodiènega tkiva ljudskih pesmi. Merku je na razliène naèine na
novo pristopal do obdelave ljudskega gradiva in z vkljuèevanjem sodobne glasbene
govorice ljudsko pesem opremil za koncertni oder. Oba svetova se prilagajata drug
drugemu, obenem ostajata jasno razpoznavna. Drugaèen pogled k harmonizaciji daje
priredbi oziroma obdelavi ljudske pesmi novo estetsko in tehnièno strukturno podobo,
zato predstavlja v njenem kulturnem polju novost. Ne moremo je veè oznaèevati kot
priredbo, temveè postane pravo avtorsko delo, ki vkljuèuje ljudsko temo. Tak pristop smo
lahko sreèali e v tuji literaturi pri skladateljih kot so Zoltán Kodály (1882–1967), Béla
Bartók (1881–1945), Mikalojus Konstantinas Èiurlionis (1875–1911) in Benjamin
Britten (1913–1976). Pri nas se je takega naèina obdelovanja ljudske pesmi prvi lotil Marij
Kogoj (Stoji mi polje, Trpeèa srca, Stoji tam lipica in Sunce izhaja).
Ker elim Merkuja umestiti v širši kontekst, ne morem mimo dejstva, da je deloval in
ustvarjal v specifiènem okolju, ki ga je nedvomno zaznamovalo. Merku se je veèkrat
odzval na povabila raznih kolegov ter v italijanšèini predaval ali bral svoja razmišljanja in
izkustva o ljudski glasbi in razvoju zborovstva v zamejstvu.
92
pristno in polnokrvno narodno izroèilo zapušèenih in ob rob odmaknjenih Slovencev v
Italiji. Dolgoletno zbiranje in delo na terenu je znal kot jezikoslovec in glasbenik
strokovno obdelati in tako ustvariti neprecenljivo zapušèino. Njegova raznolika
zanimanja in znanstvena poroèila se izprièujejo v velikem številu publikacij in najvišjih
priznanj ter nagrad stroke in širše javnosti. Posebno zanimiv je njegov odnos in povsem
lasten pristop k odkrivanju vrednot in dragocenosti ljudskega izroèila, ki so bistvene pri
ustvarjanju zavesti in podlaga za razvoj vsakega naroda. Bolj ko je spoznaval še ivo
ljudsko izroèilo Slovencev v Italiji, bolj se je zavedal njegove velike vrednosti in
globokega pomena za narod in se ga veselil s sferiènostjo pogleda raziskovalca in
ustvarjalca.
Slovenci v Italiji so prav po zaslugi Pavleta Merkuja uspeli rešiti pred pozabo pomemben
del bogastva ljudske kulture. Rezultat teh izkušenj je na veè podroèjih prenesel in pribli al
našim razmeram in potrebam. Znal je podrediti nemški red slovanski polnokrvnosti in ga
po bregovih Soèe, Nadi e in Tera pripeljati v odprte mediteranske vode veèkulturnosti.
Sam je bil e od rojstva poklican, da bi povezoval in zbli eval razlike romanske in
slovanske kulture in jezikov. Opredelil se je za Slovenca, ne da bi zatajil drugi (materni)
jezik, s katerim je sobival e od otroštva: ravnovesje med dušo in racionalizmom, ki ga je
vseskozi iskal in izra al v svojih skladbah. Za ivel je v ljubeèem binomu jezika in glasbe,
ki ga je potem spremljal do konca ustvarjalne poti.
2 Merkujev pristop k obdelavi ljudskega blaga
V tem prispevku elim izpostaviti pomembnost in enkratnost Merkujevega
raziskovalnega dela ter njegovo veliko skrb, èut odgovornosti in dol nosti do narodove
ljudske zapušèine ogro enega in odmaknjenega dela slovenskega zamejstva. S tem
povezano delo in izkustvo na terenu, ki mu je razširjalo obzorje in ga bogatilo, se z
moènimi vplivi odra a v njegovem avtorskem ustvarjanju, predvsem v uporabi modulov,
glasbenih segmentov (kot so melodika in ritmika) in citatov ter razliènem oblikovanju
priredb ter spreminjanju melodiènega tkiva ljudskih pesmi. Merku je na razliène naèine na
novo pristopal do obdelave ljudskega gradiva in z vkljuèevanjem sodobne glasbene
govorice ljudsko pesem opremil za koncertni oder. Oba svetova se prilagajata drug
drugemu, obenem ostajata jasno razpoznavna. Drugaèen pogled k harmonizaciji daje
priredbi oziroma obdelavi ljudske pesmi novo estetsko in tehnièno strukturno podobo,
zato predstavlja v njenem kulturnem polju novost. Ne moremo je veè oznaèevati kot
priredbo, temveè postane pravo avtorsko delo, ki vkljuèuje ljudsko temo. Tak pristop smo
lahko sreèali e v tuji literaturi pri skladateljih kot so Zoltán Kodály (1882–1967), Béla
Bartók (1881–1945), Mikalojus Konstantinas Èiurlionis (1875–1911) in Benjamin
Britten (1913–1976). Pri nas se je takega naèina obdelovanja ljudske pesmi prvi lotil Marij
Kogoj (Stoji mi polje, Trpeèa srca, Stoji tam lipica in Sunce izhaja).
Ker elim Merkuja umestiti v širši kontekst, ne morem mimo dejstva, da je deloval in
ustvarjal v specifiènem okolju, ki ga je nedvomno zaznamovalo. Merku se je veèkrat
odzval na povabila raznih kolegov ter v italijanšèini predaval ali bral svoja razmišljanja in
izkustva o ljudski glasbi in razvoju zborovstva v zamejstvu.
92
