Page 65 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 65
pletanje homofonih in polifonih imitacijskih odsekov, celo glasbeno slikanje, pa
polimodalno in polimetrièno strukturo, ki mu s priljubljeno modalnostjo nadomesti
latentno potrebo po tonalni osredišèenosti. Tako izrazito izstopa dorski sklep skladbe3 na
besede »jambre twoia« (»ne nost tvoja«), ki se zdi, da se pribli uje srednjeveški
zvoènosti, ki odzvanja iz uglasbljenega teksta (poleg tega, da torej konec pripada
slovenski besedi »twoia«, v kateri je verjetno najbolj zgošèeno izra ena osnovna
ljubezenska vsebina besedila).
Slika 3: Do fraig amors (1968), sklep skladbe, s. 9.
Tako kot je znaèilno za samo mešano jezikovno prepletenost besedila, uporablja skladatelj
tudi polijezikovno polifono naslojevanje, ki oblikuje podobo spretnega glasbenega jezika,
neposredno navezujoèega se na znane in priljubljene srednjeveške kompozicijske
postopke.
Zlasti v brenkalih je zaslediti tudi nekakšne tetrakordske tonske celice, ki so seboj
kromatsko povezane. Tako skladatelj na eni strani znova pose e v najglobljo
kompozicijsko ostalino preteklosti, ki pa jo hkrati prek kromatike obarva z ostrino
sodobnega glasbenega jezika.
Navezavo na preteklost ka e tudi pentatonika, ki skladbo dodatno arhaièno obarva.
Spušèajoèi se pentatonski nizi v brenkalih imajo celo tematski pomen. Z njimi skladatelj
delo zaokro uje, saj na zaèetku code naznanjajo rekapitulacijo. Posebno poudarjeno
mesto imata tudi intervala sekundnega postopa navzdol in skoka za malo terco navzdol, ki
prav tako veljata za nek prastar arhaièni okrušek.
3 A. Rijavec sodi, da je dorski sklep na koncu skladbe imanentno povezan z besedilom pesmi Do fraig
amors, kljub temu da skladatelj tega ob pisanju skladbe ni vedel. Prim. Rijavec, “‘Do fraig amors’”.
65
polimodalno in polimetrièno strukturo, ki mu s priljubljeno modalnostjo nadomesti
latentno potrebo po tonalni osredišèenosti. Tako izrazito izstopa dorski sklep skladbe3 na
besede »jambre twoia« (»ne nost tvoja«), ki se zdi, da se pribli uje srednjeveški
zvoènosti, ki odzvanja iz uglasbljenega teksta (poleg tega, da torej konec pripada
slovenski besedi »twoia«, v kateri je verjetno najbolj zgošèeno izra ena osnovna
ljubezenska vsebina besedila).
Slika 3: Do fraig amors (1968), sklep skladbe, s. 9.
Tako kot je znaèilno za samo mešano jezikovno prepletenost besedila, uporablja skladatelj
tudi polijezikovno polifono naslojevanje, ki oblikuje podobo spretnega glasbenega jezika,
neposredno navezujoèega se na znane in priljubljene srednjeveške kompozicijske
postopke.
Zlasti v brenkalih je zaslediti tudi nekakšne tetrakordske tonske celice, ki so seboj
kromatsko povezane. Tako skladatelj na eni strani znova pose e v najglobljo
kompozicijsko ostalino preteklosti, ki pa jo hkrati prek kromatike obarva z ostrino
sodobnega glasbenega jezika.
Navezavo na preteklost ka e tudi pentatonika, ki skladbo dodatno arhaièno obarva.
Spušèajoèi se pentatonski nizi v brenkalih imajo celo tematski pomen. Z njimi skladatelj
delo zaokro uje, saj na zaèetku code naznanjajo rekapitulacijo. Posebno poudarjeno
mesto imata tudi intervala sekundnega postopa navzdol in skoka za malo terco navzdol, ki
prav tako veljata za nek prastar arhaièni okrušek.
3 A. Rijavec sodi, da je dorski sklep na koncu skladbe imanentno povezan z besedilom pesmi Do fraig
amors, kljub temu da skladatelj tega ob pisanju skladbe ni vedel. Prim. Rijavec, “‘Do fraig amors’”.
65
