Page 61 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 61
Matja Barbo, SO ITJE VOKALA IN INSTRUMENTALA V KANTATAH JAKOBA JE A
Matja Barbo
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
SO ITJE VOKALA IN INSTRUMENTALA V KANTATAH JAKOBA JE A
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Jakob Je se je v vrtincu modernistiènega iskanja izèišèenega izraza zatekel k izrazitejši formalni in
teksturni redukciji, ki je njegov stavek oèistila vsakega balasta. Pri tem je vendar ostajal zvest
svojevrstnemu dopolnjujoèemu in prekrivajoèemu se so itju vokala in instrumentala (Odsevi
Hajamovih stihov, 1967; Iacobi Galli disticha, 1969). Enega od viškov svojega glasbenega izraza,
za katerega je znaèilno preseganje zvrstnih meja, je dosegel v kantatah. V njih je povezal vsebinsko
izpovednost izbranega besedila z izrazno silovitostjo modernistiène glasbene govorice, ki se upira
enostavnemu semantiziranju tekstovne vsebine. Je eve kantate Do fraig amors (1968), Bri inski
spomeniki (1970) in Pogled zvezd (1974) so ob vsebinskem pogledu na prostorsko in zgodovinsko
oddaljene svetove obarvane z ostrim sodobnim glasbenim izrazom, v katerem skladatelj po lastnih
besedah najde »spontanost, moè in preprièljivost« glasbe.
Kljuène besede: Glasbeni modernizem, kantate, Jakob Je
Abstract
Coexistence of Vocal and Instrumental Paradigms in Cantatas of Jakob Je
In his modernist search for the pure expression, Jakob Je resorts to a clearer formal and textural
reduction, which cleanses his musical language of every redundancy. In doing so, however, he
remains loyal to unique complementary and overlapping coexistence of vocal and instrumental
paradigms (Reflections of Hajam’s Verses, 1967; Iacobi Galli disticha, 1969). One of the peaks of
his musical expression, characterized by the exceeding of the genre boundaries, is reached in his
cantatas. There, he connects the content of a selected text with the expressive force of modernist
musical language, which eludes the simple semantisation of the textual content. Je ’s cantatas Do
fraig amors (1968), Bri inski spomeniki (1970) and Pogled zvezd (1974) offer a glimpse into
spatially and historically remote worlds and are painted with a sharp contemporary musical
expression, in which the composer finds, as he puts it, “spontaneity, power and conviction” of
music.
Keywords: Musical modernism, cantatas, Jakob Je
Enega od viškov opusa Jakoba Je a predstavljajo kantate, ki so bile doslej v literaturi le
obrobneje obravnavane.1 In èeprav Je v doloèeni meri ostaja tudi v svojem opusu
zavezan nekaterim tradicionalnim zvrstnim doloèilom (sonatine, suite, invencije), se tudi
v kantatah ka e zanj znaèilno preseganje obièajnih zvrstnih meja in iskanje novih izraznih
mo nosti. V kantatah je Je uspel povezati vsebinsko izpovednost premišljeno izbranega
1 Le Andrej Rijavec se eni od kantat posveèa v èlanku: Andrej Rijavec, “‘Do fraig amors’ Oswalda von
Wolkensteina kao kantata slovenaèkog kompozitora Jakoba Je a iz godine 1968,” Zvuk 1982/4: 34–38.
Poleg tega pa o navedenih delih pišem tudi avtor èlanka, pri èemer del svojih spoznanj prinašam tudi v
prièujoèem prispevku. Prim. Matja Barbo, Pro musica viva: prispevek k slovenski moderni po II.
svetovni vojni (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001), 112–121.
61
Matja Barbo
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
SO ITJE VOKALA IN INSTRUMENTALA V KANTATAH JAKOBA JE A
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Jakob Je se je v vrtincu modernistiènega iskanja izèišèenega izraza zatekel k izrazitejši formalni in
teksturni redukciji, ki je njegov stavek oèistila vsakega balasta. Pri tem je vendar ostajal zvest
svojevrstnemu dopolnjujoèemu in prekrivajoèemu se so itju vokala in instrumentala (Odsevi
Hajamovih stihov, 1967; Iacobi Galli disticha, 1969). Enega od viškov svojega glasbenega izraza,
za katerega je znaèilno preseganje zvrstnih meja, je dosegel v kantatah. V njih je povezal vsebinsko
izpovednost izbranega besedila z izrazno silovitostjo modernistiène glasbene govorice, ki se upira
enostavnemu semantiziranju tekstovne vsebine. Je eve kantate Do fraig amors (1968), Bri inski
spomeniki (1970) in Pogled zvezd (1974) so ob vsebinskem pogledu na prostorsko in zgodovinsko
oddaljene svetove obarvane z ostrim sodobnim glasbenim izrazom, v katerem skladatelj po lastnih
besedah najde »spontanost, moè in preprièljivost« glasbe.
Kljuène besede: Glasbeni modernizem, kantate, Jakob Je
Abstract
Coexistence of Vocal and Instrumental Paradigms in Cantatas of Jakob Je
In his modernist search for the pure expression, Jakob Je resorts to a clearer formal and textural
reduction, which cleanses his musical language of every redundancy. In doing so, however, he
remains loyal to unique complementary and overlapping coexistence of vocal and instrumental
paradigms (Reflections of Hajam’s Verses, 1967; Iacobi Galli disticha, 1969). One of the peaks of
his musical expression, characterized by the exceeding of the genre boundaries, is reached in his
cantatas. There, he connects the content of a selected text with the expressive force of modernist
musical language, which eludes the simple semantisation of the textual content. Je ’s cantatas Do
fraig amors (1968), Bri inski spomeniki (1970) and Pogled zvezd (1974) offer a glimpse into
spatially and historically remote worlds and are painted with a sharp contemporary musical
expression, in which the composer finds, as he puts it, “spontaneity, power and conviction” of
music.
Keywords: Musical modernism, cantatas, Jakob Je
Enega od viškov opusa Jakoba Je a predstavljajo kantate, ki so bile doslej v literaturi le
obrobneje obravnavane.1 In èeprav Je v doloèeni meri ostaja tudi v svojem opusu
zavezan nekaterim tradicionalnim zvrstnim doloèilom (sonatine, suite, invencije), se tudi
v kantatah ka e zanj znaèilno preseganje obièajnih zvrstnih meja in iskanje novih izraznih
mo nosti. V kantatah je Je uspel povezati vsebinsko izpovednost premišljeno izbranega
1 Le Andrej Rijavec se eni od kantat posveèa v èlanku: Andrej Rijavec, “‘Do fraig amors’ Oswalda von
Wolkensteina kao kantata slovenaèkog kompozitora Jakoba Je a iz godine 1968,” Zvuk 1982/4: 34–38.
Poleg tega pa o navedenih delih pišem tudi avtor èlanka, pri èemer del svojih spoznanj prinašam tudi v
prièujoèem prispevku. Prim. Matja Barbo, Pro musica viva: prispevek k slovenski moderni po II.
svetovni vojni (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001), 112–121.
61
