Page 53 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 53
Larisa Vrhunc, ODNOS MED BESEDNIM IN GLASBENIM V MEŠANIH ZBORIH JAKOBA JE A
njegovih kompleksnejših delih se jezikovna predloga odra a v glasbeni teksturi predvsem
na dva naèina: skladatelj znotraj besedilno nerazumljivih tekstur ohrani le nekaj
prepoznavnih besed, ki delujejo kot simboli, tem pa poišèe glasbene ustreznice; ali pa
pesniškim podobam najde glasbeno odslikavo na naèine, kot jih poznamo iz programske
glasbe.
Vloga izvajalcev
Je piše tako za vrhunske zbore kot za neuke pevce. Glasbena tekstura se vsakokrat
prilagaja njihovim izvajalskim sposobnostim in znanju.56 Tako najdemo posebej v
skladbah za amaterske sestave popolnoma tradicionalno obravnavo besedila (semantièna
raven je prisotna, besedilo je uporabljeno silabièno in v skladu z njegovo metriko), novejši
postopki pa so prisotni predvsem v delih, nastalih za APZ Tone Tomšiè. Enako velja pri
izboru besedil: drznejša najdemo predvsem v skladbah s kompleksnejšim glasbenim
stavkom. Ko Je razmišlja o vlogi in »opravièljivosti« preprostih stvaritvev za ljubiteljske
sestave, se mu zdi, da je skladatelj danes pred nenehno dilemo, na kakšen naèin pristopiti k
uglasbitvi besedila, saj se mora odloèati med povezanostjo »z izrazjem domaèe besede in
zgodovine ter pesniške besede« in snovanjem glasbe »iz èistih fonetiènih (zvoènih)
lastnosti, se pravi zvok èloveškega glasu: iz-glasbiti in ne le semantièno u-glasbiti«.
Dilema je torej: »ali slu iti (poenostavljeno) realnosti ali abstrakciji.«57 Sledi pojasnilo:
»Blizu sta mi oba svetova. Po skladateljskem naporu ni eno la je od drugega, ali
da bi eno delal nekoè in drugo sedaj. Še vedno pišem pesmice za najmlajše in po
najboljših moèeh obdelujem ljudske motive, kjer je dostopnost mnogim preprostim
ljubiteljem sestavni del naloge (s tem delom sem bli e zemlje), hkrati pa mi hodijo
po glavi pravcate abstrakcije (višave), kjer se besede in pojmi razblinjajo ali
postanejo le simboli …«58
56 Prim. Je , »Besedo ima skladatelj,« 21. »Psihologija se sklicuje na ljudsko veèglasje (zlasti na
Slovenskem), ki se rado napaja iz glavnih akordov (tonika, subdominanta, dominanta). Tovrstna ‘muska‘
ne pelje v neizmernost svobode ustvarjanja, je pa tolikanj zakoreninjena v slušni sprejemljivosti, da
potegne za sabo tudi omejitve. Zlasti v sferi zborovstva, ki temelji veèinoma v glasbeno nešolani
populaciji, je treba upoštevati dane mo nosti.«
57 Je , »V ekspresionizmu,« 96. Vprašanje, kako usklajevati sodobno glasbeno produkcijo z zborovsko
reprodukcijo, je zastavil tudi skladateljskemu kolegu in dirigentu Lojzetu Lebièu, ki je odgovoril:
»Vprašanje se mi ka e takole: kako zmogljivosti ljubiteljskih zborov uglasiti z govorico današnje muzike.
[…] (O)bse nost zborovskega ustvarjanja je pri nas velika, toda stilistièno monotona. Razen nekaj izjem
[…] veèina danes nastalih zborovskih skladb po kompozicijskih sredstvih ne dosega tistega, kar je
nastajalo izpred pol stoletja (Lajovic, del Adamièevega opusa, Kogoj, Osterc). Novo odkritje starih
mojstrov, ki je dalo pri drugih narodih tudi za novo zborovsko ustvarjanje vzpodbude (Anglija, Francija,
Nemèija itd.), se nas ni dotaknilo in romantièni homofoni stavek še vedno prevladuje. Tudi odnos do
ljudskih pesmi in njih prirejanje je poveèini enak tistemu izza obdobja Glasbene matice, komajda z
vplivom Marolta, prav gotovo pa brez spoznanj Kodályja, Bartóka in drugih z vzhoda.« Lojze Lebiè,
»Lojze Lebiè – Veselje do petja poglobimo z razumevanjem glasbe,« pogovor z Jakobom Je em, v
Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 80–81.
58 Je , »V ekspresionizmu,« 96–97. Misel o zemlji in višavah se v skoraj enaki obliki pojavlja e prej, npr. v
intervjuju v reviji Rast, ki jo povzema tudi Mirjam gavec v zakljuèku svojega sestavka ob zgošèenki
Samospevi: »Zame je oboje pomembno, biti vezan na zemljo in potem, ko je na obzorju kaj posebnega,
poleteti navzgor.« V razmišljanju o seganju po ljudski pesmi isto misel pove še drugaèe: »Naj pripomnim,
da so v mojem skladateljskem delu po ustvarjalnem hotenju (naporu) obdelave ljudske pesmi docela
enakovredne bolj razviti, išèoèi poanti […]. V primeri reèeno, s preprostim èlovekom teèe pogovor
drugaèe kot z uèenjakom. Tudi v glasbi skušam ohranjati in zdru evati oba pola.« gavec, spremna
beseda k Samospevi, zgošèenka.
53
njegovih kompleksnejših delih se jezikovna predloga odra a v glasbeni teksturi predvsem
na dva naèina: skladatelj znotraj besedilno nerazumljivih tekstur ohrani le nekaj
prepoznavnih besed, ki delujejo kot simboli, tem pa poišèe glasbene ustreznice; ali pa
pesniškim podobam najde glasbeno odslikavo na naèine, kot jih poznamo iz programske
glasbe.
Vloga izvajalcev
Je piše tako za vrhunske zbore kot za neuke pevce. Glasbena tekstura se vsakokrat
prilagaja njihovim izvajalskim sposobnostim in znanju.56 Tako najdemo posebej v
skladbah za amaterske sestave popolnoma tradicionalno obravnavo besedila (semantièna
raven je prisotna, besedilo je uporabljeno silabièno in v skladu z njegovo metriko), novejši
postopki pa so prisotni predvsem v delih, nastalih za APZ Tone Tomšiè. Enako velja pri
izboru besedil: drznejša najdemo predvsem v skladbah s kompleksnejšim glasbenim
stavkom. Ko Je razmišlja o vlogi in »opravièljivosti« preprostih stvaritvev za ljubiteljske
sestave, se mu zdi, da je skladatelj danes pred nenehno dilemo, na kakšen naèin pristopiti k
uglasbitvi besedila, saj se mora odloèati med povezanostjo »z izrazjem domaèe besede in
zgodovine ter pesniške besede« in snovanjem glasbe »iz èistih fonetiènih (zvoènih)
lastnosti, se pravi zvok èloveškega glasu: iz-glasbiti in ne le semantièno u-glasbiti«.
Dilema je torej: »ali slu iti (poenostavljeno) realnosti ali abstrakciji.«57 Sledi pojasnilo:
»Blizu sta mi oba svetova. Po skladateljskem naporu ni eno la je od drugega, ali
da bi eno delal nekoè in drugo sedaj. Še vedno pišem pesmice za najmlajše in po
najboljših moèeh obdelujem ljudske motive, kjer je dostopnost mnogim preprostim
ljubiteljem sestavni del naloge (s tem delom sem bli e zemlje), hkrati pa mi hodijo
po glavi pravcate abstrakcije (višave), kjer se besede in pojmi razblinjajo ali
postanejo le simboli …«58
56 Prim. Je , »Besedo ima skladatelj,« 21. »Psihologija se sklicuje na ljudsko veèglasje (zlasti na
Slovenskem), ki se rado napaja iz glavnih akordov (tonika, subdominanta, dominanta). Tovrstna ‘muska‘
ne pelje v neizmernost svobode ustvarjanja, je pa tolikanj zakoreninjena v slušni sprejemljivosti, da
potegne za sabo tudi omejitve. Zlasti v sferi zborovstva, ki temelji veèinoma v glasbeno nešolani
populaciji, je treba upoštevati dane mo nosti.«
57 Je , »V ekspresionizmu,« 96. Vprašanje, kako usklajevati sodobno glasbeno produkcijo z zborovsko
reprodukcijo, je zastavil tudi skladateljskemu kolegu in dirigentu Lojzetu Lebièu, ki je odgovoril:
»Vprašanje se mi ka e takole: kako zmogljivosti ljubiteljskih zborov uglasiti z govorico današnje muzike.
[…] (O)bse nost zborovskega ustvarjanja je pri nas velika, toda stilistièno monotona. Razen nekaj izjem
[…] veèina danes nastalih zborovskih skladb po kompozicijskih sredstvih ne dosega tistega, kar je
nastajalo izpred pol stoletja (Lajovic, del Adamièevega opusa, Kogoj, Osterc). Novo odkritje starih
mojstrov, ki je dalo pri drugih narodih tudi za novo zborovsko ustvarjanje vzpodbude (Anglija, Francija,
Nemèija itd.), se nas ni dotaknilo in romantièni homofoni stavek še vedno prevladuje. Tudi odnos do
ljudskih pesmi in njih prirejanje je poveèini enak tistemu izza obdobja Glasbene matice, komajda z
vplivom Marolta, prav gotovo pa brez spoznanj Kodályja, Bartóka in drugih z vzhoda.« Lojze Lebiè,
»Lojze Lebiè – Veselje do petja poglobimo z razumevanjem glasbe,« pogovor z Jakobom Je em, v
Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 80–81.
58 Je , »V ekspresionizmu,« 96–97. Misel o zemlji in višavah se v skoraj enaki obliki pojavlja e prej, npr. v
intervjuju v reviji Rast, ki jo povzema tudi Mirjam gavec v zakljuèku svojega sestavka ob zgošèenki
Samospevi: »Zame je oboje pomembno, biti vezan na zemljo in potem, ko je na obzorju kaj posebnega,
poleteti navzgor.« V razmišljanju o seganju po ljudski pesmi isto misel pove še drugaèe: »Naj pripomnim,
da so v mojem skladateljskem delu po ustvarjalnem hotenju (naporu) obdelave ljudske pesmi docela
enakovredne bolj razviti, išèoèi poanti […]. V primeri reèeno, s preprostim èlovekom teèe pogovor
drugaèe kot z uèenjakom. Tudi v glasbi skušam ohranjati in zdru evati oba pola.« gavec, spremna
beseda k Samospevi, zgošèenka.
53
