Page 51 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 51
Larisa Vrhunc, ODNOS MED BESEDNIM IN GLASBENIM V MEŠANIH ZBORIH JAKOBA JE A
pristopa k besedilu, sodi v drugo skupino. Omenimo le nekatera: Nonovo skladbo Il canto
sospeso, Stockhausnovo Gesang der Jünglinge, Boulezov Le marteau sans maître,
Berieva vokalna oziroma vokalno-instrumentalna dela, kot so Sequenza III (sam glas),
Visage (glas in elektronika), Laborintus II (glasovi, ansambel in elektronika) ali Sinfonia
(glasovi in orkester), Kaglovo Anagrama (štirje vokalni solisti, govoreèi zbor in komorni
ansambel).
Naèini obdelovanja besedil v mešanih zborih Jakoba Je a
Jakob Je o vprašanju naèina uporabe besedila seveda razmišlja bolj izèrpno kot o
vprašanju izbire literarne predloge. Meni, da je klasièni postopek za uglasbljanje »izbrati
besedilo in ga nadgraditi z melodijo […] pa si domisliti instrumentalno spremljavo. V
nekaterih primerih pa nastane najprej glasba in šele nato sledi besedilo.«50 Nato pa se je
potrebno posvetiti izboru kompozicijske tehnike, primerne zastavljeni nalogi in besedilu.
Neponavljanje e znanega se mu vidi kot razvojni imperativ nadaljevanja zgodovine, zato
mu je pomembna »izvirnost teksture skladbe, ki jo je – priznajmo – la e doseèi v
kompliciranih relacijah dodekafonije kot z dostopnejše (a e moèno izkomponirane)
(pan)tonalne osnove.«51
O odnosu med besedilom in glasbo v Je evih delih so razmišljali tudi nekateri
raziskovalci. Miklav Komelj meni, da »èe bi se vprašali, kje naj bi v Je evih skladbah
iskali elemente razlage, komentarja in interpretacije, nikakor ne bi mogli reèi, da v njih
teksti, fragmenti tekstov, besede … pojasnjujejo, kaj se dogaja v glasbi. Prej bi lahko rekli,
da glasba analizira uporabljene tekste, fragmente tekstov, besede …«.52
Glasba pri njem ne sledi nujno zahtevam besedila, ampak se »tekstu tudi zoperstavlja, ga
igrivo prekinja, na trenutke izra a strah pred njim ali ga ironizira (v smislu vzpostavljanja
distance, nikakor pa ne razvrednotenja). S tem se sama glasba ka e tudi kot neki jezik.
Je a zelo zanima glasbena retorika. Toda nikoli ne ostaja v njej – pri ene jo do njenih mej
in stopa onkraj nje v motrenje èistega valovanja zvoka.«53
V delih, v katerih Je posega globlje v strukturo besedila, Komelj opa a tudi, da »ravno s
tem, ko obravnava tekst, kot bi ga gledal raziskovalec z lupo – ko izolira posamezne
besede in besedne zveze –, osvobodi njegove poetiène potenciale.«54
Obravnava ljudske pesmi, tudi èe samo njenega besedila, je še posebej zahtevna, saj to
gradivo sodi v narodovo kulturno zakladnico. Matja Barbo ugotavlja, da se Je
»ne ustavi na pomenski besedilni ravni in njenem pripovednem si eju, temveè mu
izroèilo pomeni veè: ne vir lastnega navdiha kot pri veèini njegovih predhodnikov
in sodobnikov, temveè bogato polje skritih zakladov, h katerim se je mogoèe vedno
znova vraèati, paberkovati in jih znova postaviti na ogled. Njegovi citati zato niso
50 Je , »V ekspresionizmu,« 94.
51 Je , »V ekspresionizmu,« 95.
52 Komelj, »Je eva muzurgija,« 3.
53 Komelj, »Je eva muzurgija,« 3–4.
54 Komelj, »Je eva muzurgija,« 7.
51
pristopa k besedilu, sodi v drugo skupino. Omenimo le nekatera: Nonovo skladbo Il canto
sospeso, Stockhausnovo Gesang der Jünglinge, Boulezov Le marteau sans maître,
Berieva vokalna oziroma vokalno-instrumentalna dela, kot so Sequenza III (sam glas),
Visage (glas in elektronika), Laborintus II (glasovi, ansambel in elektronika) ali Sinfonia
(glasovi in orkester), Kaglovo Anagrama (štirje vokalni solisti, govoreèi zbor in komorni
ansambel).
Naèini obdelovanja besedil v mešanih zborih Jakoba Je a
Jakob Je o vprašanju naèina uporabe besedila seveda razmišlja bolj izèrpno kot o
vprašanju izbire literarne predloge. Meni, da je klasièni postopek za uglasbljanje »izbrati
besedilo in ga nadgraditi z melodijo […] pa si domisliti instrumentalno spremljavo. V
nekaterih primerih pa nastane najprej glasba in šele nato sledi besedilo.«50 Nato pa se je
potrebno posvetiti izboru kompozicijske tehnike, primerne zastavljeni nalogi in besedilu.
Neponavljanje e znanega se mu vidi kot razvojni imperativ nadaljevanja zgodovine, zato
mu je pomembna »izvirnost teksture skladbe, ki jo je – priznajmo – la e doseèi v
kompliciranih relacijah dodekafonije kot z dostopnejše (a e moèno izkomponirane)
(pan)tonalne osnove.«51
O odnosu med besedilom in glasbo v Je evih delih so razmišljali tudi nekateri
raziskovalci. Miklav Komelj meni, da »èe bi se vprašali, kje naj bi v Je evih skladbah
iskali elemente razlage, komentarja in interpretacije, nikakor ne bi mogli reèi, da v njih
teksti, fragmenti tekstov, besede … pojasnjujejo, kaj se dogaja v glasbi. Prej bi lahko rekli,
da glasba analizira uporabljene tekste, fragmente tekstov, besede …«.52
Glasba pri njem ne sledi nujno zahtevam besedila, ampak se »tekstu tudi zoperstavlja, ga
igrivo prekinja, na trenutke izra a strah pred njim ali ga ironizira (v smislu vzpostavljanja
distance, nikakor pa ne razvrednotenja). S tem se sama glasba ka e tudi kot neki jezik.
Je a zelo zanima glasbena retorika. Toda nikoli ne ostaja v njej – pri ene jo do njenih mej
in stopa onkraj nje v motrenje èistega valovanja zvoka.«53
V delih, v katerih Je posega globlje v strukturo besedila, Komelj opa a tudi, da »ravno s
tem, ko obravnava tekst, kot bi ga gledal raziskovalec z lupo – ko izolira posamezne
besede in besedne zveze –, osvobodi njegove poetiène potenciale.«54
Obravnava ljudske pesmi, tudi èe samo njenega besedila, je še posebej zahtevna, saj to
gradivo sodi v narodovo kulturno zakladnico. Matja Barbo ugotavlja, da se Je
»ne ustavi na pomenski besedilni ravni in njenem pripovednem si eju, temveè mu
izroèilo pomeni veè: ne vir lastnega navdiha kot pri veèini njegovih predhodnikov
in sodobnikov, temveè bogato polje skritih zakladov, h katerim se je mogoèe vedno
znova vraèati, paberkovati in jih znova postaviti na ogled. Njegovi citati zato niso
50 Je , »V ekspresionizmu,« 94.
51 Je , »V ekspresionizmu,« 95.
52 Komelj, »Je eva muzurgija,« 3.
53 Komelj, »Je eva muzurgija,« 3–4.
54 Komelj, »Je eva muzurgija,« 7.
51
