Page 50 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 50
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Tudi Je u se zdi, »da so prav zapletene vsebine tekstov manj primerne za uglasbitve«.
Manj zapletena vsebina besedila, ki ponudi le izhodišèe, verjetno dopušèa glasbi, da sledi
sebi lastni logiki. »Te ko je reèi, kaj v takih primerih daje veè: velika glasba drobnemu
tekstu ali narobe.«46
Vredno bi bilo razmisliti tudi o Berievemu mnenju, da »ni besedil, ki bi jih uglasbljali,
ampak le vokalna dela, v katerih se vse pomenske ravni (vkljuèno z verbalno) sestavijo in
definirajo ekspresivno unikatnost tega dela.«47
Naèini obdelovanja besedil v povojni vokalni glasbi
Ko je besedilo izbrano, se je potrebno odloèiti, kakšen naj bo odnos med njim in glasbo. V
nekaterih delih je razumljivost besedila poudarjena ali vsaj ohranjena, drugi
kompozicijski pristopi pa jo bolj ali manj okrnijo. Nekatera dela vsebujejo prav za skladbo
iznajden nov jezik ali pa na videz nesmiselne glasove in zloge, v obeh primerih je besedilo
nerazumljivo. Omeniti je potrebno tudi elektronske naèine obdelovanja: nekatere skladbe
obstajajo samo na trakovih, saj so rezultat uporabe postopkov, znaèilnih za
elektoakustièno glasbo, pri nekaterih pa prihaja do zlivanja glasov in elektronskih zvokov.
Nezanemarljivo je tudi vkljuèevanje razširjenih vokalnih tehnik, od govorjenja, kašljanja,
šepetanja, grlenih in nazalnih glasov do glasnega vdihovanja ali jecljanja.48 Za
razumevanje razvoja, ki je pripeljal do te široke palete mo nosti, so posebej pomembni
premiki z zaèetka 20. stoletja. Najbolje jih ponazarjata Schönberg in na drugi strani
Schwitters: oba sta reševala problem umanjkanja semantiène ravni v »svoji« umetnosti s
prestopom v drugo. Schönberg se z odpovedjo tonal(itet)nosti odpoveduje tudi
dotedanjim postopkom oblikovanja glasbene forme, zato oporo išèe v strukturi
uporabljene literature, Schwitters pa se ob pesnjenju s fonetiènim materialom brez
semantiènega pomena odpoveduje literarni oblikovni logiki in se zato zateèe h
glasbeno-formalnim postopkom.
Po drugi svetovni vojni so posebej predstavniki avantgardnih gibanj še bolj intenzivno
iskali kreativne spodbude v drugih zvrsteh umetnosti. Kar se tièe uporabe izbranega
materiala, lahko rešitve umestimo v tri glavne skupine: (1) semantièno osvobojeni
jezikovni material postane glasbeni material in je obdelovan z enakimi
kompozicijsko-tehniènimi postopki kot vse druge vrste in oblike glasbenega materiala;
(2) besedilo (ali veè besedil) s semantiènim pomenom razpada na manjše dele, od katerih
vsak postane predmet obdelave s pomoèjo glasbeno-kompozicijskih postopkov, s tem pa
kot celota postane nerazumljivo; (3) iskanje analogij med jezikom in glasbo pripelje do
tega, da se na glasbo aplicira jezikovna logika, oziroma se jezikovna predloga »prevaja« v
glasbo po izvenglasbenem kljuèu.49 Veèina tistih del, ki predstavljajo mejnike v razvoju
46 Je , »V ekspresionizmu«, 96.
47 Mila De Santis, »Organizzare il significato di un testo: Aspetti del rapporto musica/parola nell’opera di
Luciano Berio«, RILM Abstract, dostop 15. 11. 2013, http://ehis.ebscohost.com/
ehost/detail?vid=5&sid=cf4b22a1-f672-47c0-9412-33b07ea7afdd%40sessionmgr4004&hid=4211&bd
ata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1laG9zdC1saXZl#db=rih&AN=2012-04715..
48 Istvan Anhalt, Alternative voices: Essays on contemporary vocal and choral composition (Toronto:
University of Toronto Press, 1985), str 3–4.
49 Prim. Pompe, »Literatura in glasba,« 58, in Anhalt, Alternative voices, 4–21.
50
Tudi Je u se zdi, »da so prav zapletene vsebine tekstov manj primerne za uglasbitve«.
Manj zapletena vsebina besedila, ki ponudi le izhodišèe, verjetno dopušèa glasbi, da sledi
sebi lastni logiki. »Te ko je reèi, kaj v takih primerih daje veè: velika glasba drobnemu
tekstu ali narobe.«46
Vredno bi bilo razmisliti tudi o Berievemu mnenju, da »ni besedil, ki bi jih uglasbljali,
ampak le vokalna dela, v katerih se vse pomenske ravni (vkljuèno z verbalno) sestavijo in
definirajo ekspresivno unikatnost tega dela.«47
Naèini obdelovanja besedil v povojni vokalni glasbi
Ko je besedilo izbrano, se je potrebno odloèiti, kakšen naj bo odnos med njim in glasbo. V
nekaterih delih je razumljivost besedila poudarjena ali vsaj ohranjena, drugi
kompozicijski pristopi pa jo bolj ali manj okrnijo. Nekatera dela vsebujejo prav za skladbo
iznajden nov jezik ali pa na videz nesmiselne glasove in zloge, v obeh primerih je besedilo
nerazumljivo. Omeniti je potrebno tudi elektronske naèine obdelovanja: nekatere skladbe
obstajajo samo na trakovih, saj so rezultat uporabe postopkov, znaèilnih za
elektoakustièno glasbo, pri nekaterih pa prihaja do zlivanja glasov in elektronskih zvokov.
Nezanemarljivo je tudi vkljuèevanje razširjenih vokalnih tehnik, od govorjenja, kašljanja,
šepetanja, grlenih in nazalnih glasov do glasnega vdihovanja ali jecljanja.48 Za
razumevanje razvoja, ki je pripeljal do te široke palete mo nosti, so posebej pomembni
premiki z zaèetka 20. stoletja. Najbolje jih ponazarjata Schönberg in na drugi strani
Schwitters: oba sta reševala problem umanjkanja semantiène ravni v »svoji« umetnosti s
prestopom v drugo. Schönberg se z odpovedjo tonal(itet)nosti odpoveduje tudi
dotedanjim postopkom oblikovanja glasbene forme, zato oporo išèe v strukturi
uporabljene literature, Schwitters pa se ob pesnjenju s fonetiènim materialom brez
semantiènega pomena odpoveduje literarni oblikovni logiki in se zato zateèe h
glasbeno-formalnim postopkom.
Po drugi svetovni vojni so posebej predstavniki avantgardnih gibanj še bolj intenzivno
iskali kreativne spodbude v drugih zvrsteh umetnosti. Kar se tièe uporabe izbranega
materiala, lahko rešitve umestimo v tri glavne skupine: (1) semantièno osvobojeni
jezikovni material postane glasbeni material in je obdelovan z enakimi
kompozicijsko-tehniènimi postopki kot vse druge vrste in oblike glasbenega materiala;
(2) besedilo (ali veè besedil) s semantiènim pomenom razpada na manjše dele, od katerih
vsak postane predmet obdelave s pomoèjo glasbeno-kompozicijskih postopkov, s tem pa
kot celota postane nerazumljivo; (3) iskanje analogij med jezikom in glasbo pripelje do
tega, da se na glasbo aplicira jezikovna logika, oziroma se jezikovna predloga »prevaja« v
glasbo po izvenglasbenem kljuèu.49 Veèina tistih del, ki predstavljajo mejnike v razvoju
46 Je , »V ekspresionizmu«, 96.
47 Mila De Santis, »Organizzare il significato di un testo: Aspetti del rapporto musica/parola nell’opera di
Luciano Berio«, RILM Abstract, dostop 15. 11. 2013, http://ehis.ebscohost.com/
ehost/detail?vid=5&sid=cf4b22a1-f672-47c0-9412-33b07ea7afdd%40sessionmgr4004&hid=4211&bd
ata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1laG9zdC1saXZl#db=rih&AN=2012-04715..
48 Istvan Anhalt, Alternative voices: Essays on contemporary vocal and choral composition (Toronto:
University of Toronto Press, 1985), str 3–4.
49 Prim. Pompe, »Literatura in glasba,« 58, in Anhalt, Alternative voices, 4–21.
50
