Page 49 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 49
Larisa Vrhunc, ODNOS MED BESEDNIM IN GLASBENIM V MEŠANIH ZBORIH JAKOBA JE A
Notni primer 4: Razglednica, t. 85–
Je izbira tako »antologijske« avtorje kot tiste, katerih pesmi so mu paè »zazvenele«,
vkljuèno z lastnimi besedili. Ob tem se je vredno vprašati, kako pomemben sploh je tekst
za kvaliteto glasbene celote. e ob pogledu v zgodovino samospeva in opernih libretov se
je namreè pokazalo, da neposredne povezave med kvaliteto literarne predloge in njeno
uglasbitvijo ni. Pompe se sprašuje, zakaj nekateri skladatelji (za primer vzame Lebièa)
vseeno èutijo potrebo, da besedila skrbno izbirajo in se odloèijo za prav doloèenega
pesnika in poezijo.42 Je meni, da »tekst skladatelja lahko inspirira in motivira, da ustvari
novo lepoto ali da povzdigne vsebinsko (sporoèilno) bistvo pesmi«43, vèasih pa,
nasprotno, »skladatelj nosi v sebi doloèeno idejo za skladbo, ki jo izbrani tekst spro i«44.
Lebiè v sestavku o sebi nehote odgovori tudi v imenu Je a in številnih drugih: » e izbiro
besedila za uglasbitev štejem med te ko razlo ljiv proces ustvarjanja. Najprej je potrebna
resonanca, soodmevnost med pesnikovim in mojim osebnostnim jedrom. Potem pa se e
razlikujemo. Ene pritegujejo kontrastna, vsebinsko nasièena, klasièno oblikovana dela,
sam pa stopam v literarno soigro predvsem s takimi, ki so prostorsko, oblikovno in
vsebinsko odprta. Sledim notranji vsebini, duhovnemu ozadju besedila, ki ga elim
prevesti v kolikor mogoèe avtonomno glasbeno govorico.«45
42 Pompe, »Literatura in glasba,« 61.
43 Je , »V ekspresionizmu,« 95.
44 Je , »V ekspresionizmu,« 96–97.
45 Lojze Lebiè, »Med besedo in glasbo – vedno se bosta iskali,« Literatura XVI, št. 151&152 (2004): 82.
49
Notni primer 4: Razglednica, t. 85–
Je izbira tako »antologijske« avtorje kot tiste, katerih pesmi so mu paè »zazvenele«,
vkljuèno z lastnimi besedili. Ob tem se je vredno vprašati, kako pomemben sploh je tekst
za kvaliteto glasbene celote. e ob pogledu v zgodovino samospeva in opernih libretov se
je namreè pokazalo, da neposredne povezave med kvaliteto literarne predloge in njeno
uglasbitvijo ni. Pompe se sprašuje, zakaj nekateri skladatelji (za primer vzame Lebièa)
vseeno èutijo potrebo, da besedila skrbno izbirajo in se odloèijo za prav doloèenega
pesnika in poezijo.42 Je meni, da »tekst skladatelja lahko inspirira in motivira, da ustvari
novo lepoto ali da povzdigne vsebinsko (sporoèilno) bistvo pesmi«43, vèasih pa,
nasprotno, »skladatelj nosi v sebi doloèeno idejo za skladbo, ki jo izbrani tekst spro i«44.
Lebiè v sestavku o sebi nehote odgovori tudi v imenu Je a in številnih drugih: » e izbiro
besedila za uglasbitev štejem med te ko razlo ljiv proces ustvarjanja. Najprej je potrebna
resonanca, soodmevnost med pesnikovim in mojim osebnostnim jedrom. Potem pa se e
razlikujemo. Ene pritegujejo kontrastna, vsebinsko nasièena, klasièno oblikovana dela,
sam pa stopam v literarno soigro predvsem s takimi, ki so prostorsko, oblikovno in
vsebinsko odprta. Sledim notranji vsebini, duhovnemu ozadju besedila, ki ga elim
prevesti v kolikor mogoèe avtonomno glasbeno govorico.«45
42 Pompe, »Literatura in glasba,« 61.
43 Je , »V ekspresionizmu,« 95.
44 Je , »V ekspresionizmu,« 96–97.
45 Lojze Lebiè, »Med besedo in glasbo – vedno se bosta iskali,« Literatura XVI, št. 151&152 (2004): 82.
49
