Page 46 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 46
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
zanimivo zato, ker gre za verjetno prvega idovskega v nemšèini pišoèega pesnika iz 13.
stoletja, Süsskinda von Trimberga. Naklonjenost preteklosti se ka e tudi v uporabi
latinšèine, vendar spet v povezavi s slovenstvom, saj se ta izbor navezuje na Jakoba
Gallusa, ko uporabi besedilo enega njegovih motetov ali pa napis ob njegovem portretu.
Zanimanje za kulturno izroèilo Slovencev se izkazuje tudi v številnih obravnavah ljudskih
pesmi ali ljudskih besedil, a tudi tu Je išèe predvsem »osnovo za neko novo skladateljsko
idejo. Tudi pri tem ne bi niè pomenilo, èe bi rekel, da imam ljudsko pesem rad. Gre za to,
da mi omogoèa neko kompozicijo, neko umetniško delo – umetnost zvoka, umetnost
skladbe.«34 Ljudske pesmi, ali vsaj ljudskost, Je uvrsti tudi v obe zbirki:
»V zbirki Pesem besede potujemo z uglasbitvami Trubarja, Vodnika, Prešerna v
naš èas. Še veè, s po tremi besedili se ustavljamo okrog leta 1550, 1800, 1850,
1900, 1950, 2000. Zbirko zaokro ajo verzifikacije Jurija Vodovnika, ki sem jih
naslovil Idile, torej sprehod od visoko umetnih besedil v zatoèišèe ljudskosti.
V prvi zbirki Klas pri klasu pa smo potovali od dveh pesmi z ljudskim akcentom
prek »slovenskega« Wolkensteina s prviè zapisanimi našimi besedami do
Cankarja, Krakarja, Kokota in Januša, ko se spet vrnem k ljudskemu viru Po jezeru
in Igraj kolce.«35
Kljub temu, da je zaèel ustvarjati takoj po drugi svetovni vojni in bi bilo prièakovati njene
odseve na politièno anga irani ali subjektivni ravni, mu tovrstna besedila niso blizu. Se
mu pa zato zdi toliko pomembnejša domovinska tematika, ki je prisotna predvsem v zbirki
Pesem besede. »S tem elim zborovskemu petju dati veèji, tako rekoè dr avotvorni pomen
in skozi peto skladbo opozoriti na aktualne lepote naših pesniških besedil. Rad bi dosegel,
da bi se vsaj z eno uglasbitvijo priklonil èim veè slovenskim pesnikom.«36
Seveda ga najbolj privlaèi literatura avtorjev, s katerimi ga povezuje generacijska
pripadnost. Naklonjenost do poezije svojih sodobnikov je razvil, ko je v mladih letih
sodeloval z avtorji Pesmi štirih na recitacijskih nastopih kot pianist in mu je postala
njihova beseda domaèa.37 V knji ici zgošèenke Samospevi 38 je še natanènejši: » e pri
prvih stikih z vokalom sem iskal pesniške podobe, ki sugerirajo vsaj rahlo glasbeno
odslikavo. V Menartovih stihih sem jo našel v razvidni obliki.« V mešanih zborih so poleg
Menartovih uglasbene tudi pesmi drugih avtorjev zbirke Pesmi štirih, K. Kovièa, C.
Zlobca in T. Pavèka, ter sodobnikov J. Šmita, F. Vurnika, G. Januša, A. Kokota, L.
Krakarja, pa tudi mlajših slovenskih pesnikov. V zagovor tako številnim uglasbitam
slovenskih avtorjev Je pravi, da jim »(P)osebno vrednost […] daje konèno tudi poklon
domaèi besedi. Vtis imam, da je premalo cenjena prav ta njena odlika, ki so ji dali
neizmeren peèat vsega spoštovanja vredni snovalci sozvenenja domaèe besede in zvoka
(Emil Adamiè, Anton Lajovic, Marij Kogoj …)«.39 Precej besedil skladb za mešane zbore
34 Je , »Pogovor z nagrajencem,« 210.
35 Jakob Je , »V neskonènem ciklu ustvarjanja,« pogovor z Marjeto Gaèeša, v Odzven narave do zvezd, ur.
Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 90.
36 Je , »Èe eli skladatelj,« 254–5.
37 Je , »V ekspresionizmu«, 93. Tudi na veè mestih v zborniku Odzven narave do zvezd.
38 Mirjam gavec, spremna beseda k Samospevi, Ars Slovenica, Društvo slovenskih skladateljev Ed. DSS
999018, 1999, zgošèenka.
39 Je , »V neskonènem ciklu,« 93.
46
zanimivo zato, ker gre za verjetno prvega idovskega v nemšèini pišoèega pesnika iz 13.
stoletja, Süsskinda von Trimberga. Naklonjenost preteklosti se ka e tudi v uporabi
latinšèine, vendar spet v povezavi s slovenstvom, saj se ta izbor navezuje na Jakoba
Gallusa, ko uporabi besedilo enega njegovih motetov ali pa napis ob njegovem portretu.
Zanimanje za kulturno izroèilo Slovencev se izkazuje tudi v številnih obravnavah ljudskih
pesmi ali ljudskih besedil, a tudi tu Je išèe predvsem »osnovo za neko novo skladateljsko
idejo. Tudi pri tem ne bi niè pomenilo, èe bi rekel, da imam ljudsko pesem rad. Gre za to,
da mi omogoèa neko kompozicijo, neko umetniško delo – umetnost zvoka, umetnost
skladbe.«34 Ljudske pesmi, ali vsaj ljudskost, Je uvrsti tudi v obe zbirki:
»V zbirki Pesem besede potujemo z uglasbitvami Trubarja, Vodnika, Prešerna v
naš èas. Še veè, s po tremi besedili se ustavljamo okrog leta 1550, 1800, 1850,
1900, 1950, 2000. Zbirko zaokro ajo verzifikacije Jurija Vodovnika, ki sem jih
naslovil Idile, torej sprehod od visoko umetnih besedil v zatoèišèe ljudskosti.
V prvi zbirki Klas pri klasu pa smo potovali od dveh pesmi z ljudskim akcentom
prek »slovenskega« Wolkensteina s prviè zapisanimi našimi besedami do
Cankarja, Krakarja, Kokota in Januša, ko se spet vrnem k ljudskemu viru Po jezeru
in Igraj kolce.«35
Kljub temu, da je zaèel ustvarjati takoj po drugi svetovni vojni in bi bilo prièakovati njene
odseve na politièno anga irani ali subjektivni ravni, mu tovrstna besedila niso blizu. Se
mu pa zato zdi toliko pomembnejša domovinska tematika, ki je prisotna predvsem v zbirki
Pesem besede. »S tem elim zborovskemu petju dati veèji, tako rekoè dr avotvorni pomen
in skozi peto skladbo opozoriti na aktualne lepote naših pesniških besedil. Rad bi dosegel,
da bi se vsaj z eno uglasbitvijo priklonil èim veè slovenskim pesnikom.«36
Seveda ga najbolj privlaèi literatura avtorjev, s katerimi ga povezuje generacijska
pripadnost. Naklonjenost do poezije svojih sodobnikov je razvil, ko je v mladih letih
sodeloval z avtorji Pesmi štirih na recitacijskih nastopih kot pianist in mu je postala
njihova beseda domaèa.37 V knji ici zgošèenke Samospevi 38 je še natanènejši: » e pri
prvih stikih z vokalom sem iskal pesniške podobe, ki sugerirajo vsaj rahlo glasbeno
odslikavo. V Menartovih stihih sem jo našel v razvidni obliki.« V mešanih zborih so poleg
Menartovih uglasbene tudi pesmi drugih avtorjev zbirke Pesmi štirih, K. Kovièa, C.
Zlobca in T. Pavèka, ter sodobnikov J. Šmita, F. Vurnika, G. Januša, A. Kokota, L.
Krakarja, pa tudi mlajših slovenskih pesnikov. V zagovor tako številnim uglasbitam
slovenskih avtorjev Je pravi, da jim »(P)osebno vrednost […] daje konèno tudi poklon
domaèi besedi. Vtis imam, da je premalo cenjena prav ta njena odlika, ki so ji dali
neizmeren peèat vsega spoštovanja vredni snovalci sozvenenja domaèe besede in zvoka
(Emil Adamiè, Anton Lajovic, Marij Kogoj …)«.39 Precej besedil skladb za mešane zbore
34 Je , »Pogovor z nagrajencem,« 210.
35 Jakob Je , »V neskonènem ciklu ustvarjanja,« pogovor z Marjeto Gaèeša, v Odzven narave do zvezd, ur.
Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 90.
36 Je , »Èe eli skladatelj,« 254–5.
37 Je , »V ekspresionizmu«, 93. Tudi na veè mestih v zborniku Odzven narave do zvezd.
38 Mirjam gavec, spremna beseda k Samospevi, Ars Slovenica, Društvo slovenskih skladateljev Ed. DSS
999018, 1999, zgošèenka.
39 Je , »V neskonènem ciklu,« 93.
46
