Page 45 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 45
Larisa Vrhunc, ODNOS MED BESEDNIM IN GLASBENIM V MEŠANIH ZBORIH JAKOBA JE A
bli je sedanjosti ali pa arhaiènih – ter lastna besedila, tako poetièna kot nepomenska. O
vsebinah besedil za svoja dela Je pravi:
»Uglasbil sem tako izbrane tekste, ki vsebujejo pomembna sporoèila sodelujoèim v
zborih in poslušalcem (Potres v Reziji, Stric, Musica noster amor, Premišljevanje,
Prièakovanje, Samota, Tista noè), drugo so besedila s šaljivo poanto (Farinelli,
Magnet, Razglednica, Ternek), ponekod s scensko ponazoritvijo, v tretjo skupino
pa bi uvrstil vokalne skladbe, kjer ni veè v ospredju pesniški tekst, temveè le redke
realne besede, ki imajo le simbolni pomen za skladbo in so neredko podvr ene
barvni preobrazbi ali razgrajene.«26
Z izbiro besedil se skladatelj ozira k širšim temam, predvsem ga zanimajo narava,
èloveènost, narodova kultura, domovinskost, domaèija, domaènost in še posebej ljudsko
izroèilo.27 Posebej v njegovih zborih je opaziti igrivost, veselje, šalo in nepatetièno
pripovedovanje o ivljenjskih resnicah, vendar se po mnenju Loparnika »te, za Slovenca
komaj verjetne lastnosti nikoli ne sprevr ejo v glumaške marnje«.28 O vzgibih za izbor
nepatetiènih in šaljivih besedil Je pravi, da mu je bilo e v študentskih letih »nekako
zoprno vedno poslušati to eèe pesmi, ki hoèejo izra ati pesniško boleèino«, bli je so mu
»širše teme, take, ki zadevajo narod, njegovo kulturo ali naše bivanje«.29 Kot višek te nje
po igrivosti in sprošèenosti oznaèi skladbo Farinelli, ki pa vendarle prinaša tudi obèo
temo, »seriozno potezo nasilja nad ivljenjem, ki je do ivela kastrate.«30 Podobno je tudi
pri nekaterih drugih skladbah, na primer Šesti maj v Reziji, v kateri je uglasbil lastno
pesem, nastalo kot odziv na trpljenje prizadetih v potresu v Reziji leta 1976, ali pa Stric,
kjer nekoliko sarkastièno besedilo odslikava problematiko koroških Slovencev. »Gre
torej za dela, ki se navezujejo na naše probleme, na našo kulturo.«31
K iskanju povezav s širšimi konteksti lahko prištejemo tudi ukvarjanje z davno napisanimi
besedili, »ki kljub globokemu èasovnemu prepadu kot vsa velika dela preteklosti s svojo
veèplastnostjo skrivnostno izzivajo tudi sodobnega bralca«.32 »Oziram se v preteklost, ki
je neizpodbitna, je èvrsta, trajna, da je – èe hoèete – nauk, ki nekaj osvetljuje, sicer pa gre
tudi za kompozicijsko preizkušnjo. Kako izraziti trpkost arhaike, solo ljubezni, brezdanjo
neskonènost, igrivo pastoralo …«33 Oba mešana zbora, ki izhajata iz kantat (Bri inski
spomeniki, Do fraig amors), se naslanjata na arhaièno besedilo, ki pa je tesno povezano
tudi s kulturnim izroèilom Slovencev. Obe potezi, arhaiènost in navezanost na kulturno
dedišèino, ka ejo tudi nekatera besedila iz zbirke Pesem besede, poklona razvoju
slovenske literature, predvsem prva dva sklopa z avtorji okrog P. Trubarja in F. Prešerna.
Eno redkih besedil, ki ni povezano s slovenskim jezikom, je prav tako arhaièno in
26 Je , »Èe eli skladatelj,« 254.
27 Jo e Fürst in Borut Loparnik, spremna beseda »Nekaj misli o glasbi Jakoba Je a,« k Trgatev, Ars
Slovenica, Društvo slovenskih skladateljev Ed. DSS 200548, 2005, zgošèenka.
28 Prav tam.
29 Jakob Je , »Pogovor z nagrajencem Jakobom Je em,« pogovor z Mojco Menart, v Odzven narave do
zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 210.
30 Je , »Èe eli skladatelj,« 255.
31 Je , »Pogovor z nagrajencem,« 210.
32 Matja Barbo, »Zgodnje ustvarjanje Jakoba Je a v kritiških odmevih,« v Odzven narave do zvezd, ur.
Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 54.
33 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj,« v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD,
2015), 21.
45
bli je sedanjosti ali pa arhaiènih – ter lastna besedila, tako poetièna kot nepomenska. O
vsebinah besedil za svoja dela Je pravi:
»Uglasbil sem tako izbrane tekste, ki vsebujejo pomembna sporoèila sodelujoèim v
zborih in poslušalcem (Potres v Reziji, Stric, Musica noster amor, Premišljevanje,
Prièakovanje, Samota, Tista noè), drugo so besedila s šaljivo poanto (Farinelli,
Magnet, Razglednica, Ternek), ponekod s scensko ponazoritvijo, v tretjo skupino
pa bi uvrstil vokalne skladbe, kjer ni veè v ospredju pesniški tekst, temveè le redke
realne besede, ki imajo le simbolni pomen za skladbo in so neredko podvr ene
barvni preobrazbi ali razgrajene.«26
Z izbiro besedil se skladatelj ozira k širšim temam, predvsem ga zanimajo narava,
èloveènost, narodova kultura, domovinskost, domaèija, domaènost in še posebej ljudsko
izroèilo.27 Posebej v njegovih zborih je opaziti igrivost, veselje, šalo in nepatetièno
pripovedovanje o ivljenjskih resnicah, vendar se po mnenju Loparnika »te, za Slovenca
komaj verjetne lastnosti nikoli ne sprevr ejo v glumaške marnje«.28 O vzgibih za izbor
nepatetiènih in šaljivih besedil Je pravi, da mu je bilo e v študentskih letih »nekako
zoprno vedno poslušati to eèe pesmi, ki hoèejo izra ati pesniško boleèino«, bli je so mu
»širše teme, take, ki zadevajo narod, njegovo kulturo ali naše bivanje«.29 Kot višek te nje
po igrivosti in sprošèenosti oznaèi skladbo Farinelli, ki pa vendarle prinaša tudi obèo
temo, »seriozno potezo nasilja nad ivljenjem, ki je do ivela kastrate.«30 Podobno je tudi
pri nekaterih drugih skladbah, na primer Šesti maj v Reziji, v kateri je uglasbil lastno
pesem, nastalo kot odziv na trpljenje prizadetih v potresu v Reziji leta 1976, ali pa Stric,
kjer nekoliko sarkastièno besedilo odslikava problematiko koroških Slovencev. »Gre
torej za dela, ki se navezujejo na naše probleme, na našo kulturo.«31
K iskanju povezav s širšimi konteksti lahko prištejemo tudi ukvarjanje z davno napisanimi
besedili, »ki kljub globokemu èasovnemu prepadu kot vsa velika dela preteklosti s svojo
veèplastnostjo skrivnostno izzivajo tudi sodobnega bralca«.32 »Oziram se v preteklost, ki
je neizpodbitna, je èvrsta, trajna, da je – èe hoèete – nauk, ki nekaj osvetljuje, sicer pa gre
tudi za kompozicijsko preizkušnjo. Kako izraziti trpkost arhaike, solo ljubezni, brezdanjo
neskonènost, igrivo pastoralo …«33 Oba mešana zbora, ki izhajata iz kantat (Bri inski
spomeniki, Do fraig amors), se naslanjata na arhaièno besedilo, ki pa je tesno povezano
tudi s kulturnim izroèilom Slovencev. Obe potezi, arhaiènost in navezanost na kulturno
dedišèino, ka ejo tudi nekatera besedila iz zbirke Pesem besede, poklona razvoju
slovenske literature, predvsem prva dva sklopa z avtorji okrog P. Trubarja in F. Prešerna.
Eno redkih besedil, ki ni povezano s slovenskim jezikom, je prav tako arhaièno in
26 Je , »Èe eli skladatelj,« 254.
27 Jo e Fürst in Borut Loparnik, spremna beseda »Nekaj misli o glasbi Jakoba Je a,« k Trgatev, Ars
Slovenica, Društvo slovenskih skladateljev Ed. DSS 200548, 2005, zgošèenka.
28 Prav tam.
29 Jakob Je , »Pogovor z nagrajencem Jakobom Je em,« pogovor z Mojco Menart, v Odzven narave do
zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 210.
30 Je , »Èe eli skladatelj,« 255.
31 Je , »Pogovor z nagrajencem,« 210.
32 Matja Barbo, »Zgodnje ustvarjanje Jakoba Je a v kritiških odmevih,« v Odzven narave do zvezd, ur.
Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD, 2015), 54.
33 Jakob Je , »Besedo ima skladatelj,« v Odzven narave do zvezd, ur. Marjeta Gaèeša (Ljubljana: JSKD,
2015), 21.
45
