Page 44 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 44
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
sredstvi, so bile vokalne skladbe razmeroma redke, v tistih, ki vsebujejo tudi glasove, pa
opazimo katerega od postopkov za nevtraliziranje semantiène ravni besedila.
Prva mo nost take nevtralizacije je uporaba zvoène poezije, to je nabor zlogov zaradi
njihove zvoènosti in ne pomena.
Druga mo nost je izbrati še vedno semantièno literarno predlogo, vendar z vpetostjo v
širši dru beni kontekst preusmeriti pozornost drugam. Luigi Nono na primer v svojem
delu Il canto sospeso uporabi pisma na smrt obsojenih v koncentracijskih taborišèih in
tudi pove, da je njihova sporoèilna moè osnova skladbe, ta tematika pa je v nemškem
povojnem kontekstu koèljiva.21 K zabrisovanju semantiène ravni v tem delu prispeva tudi
naèin obravnave besedila: gradniki temeljijo na izrazni moèi posamezne besede, ki
postane zvoèni fenomen, prisoten tudi, kadar besedilo ni izgovorjeno.22
Tretja mo nost je, da teksta ni – kar je videti podobno kot uporaba zvoène poezije, le da
sploh ne gre za uglasbitev poezije, ampak »semantièno osvobojeni jezikovni material
postane predmet imanentno glasbene obdelave«.23 Najbolj prepoznaven primer sta
skladbi Aventures in Nouvelles Aventures Györgyja Ligetija, ki sta kot zgošèeni operi, v
katerih dramatsko sooèanje izvajalcev poteka samo z nepomenskimi zlogi in
raziskovanjem meja vokalne akustike (kriki, grgranje, sikanje in podobno), s tem pa se
lingivistièna logika spreminja v imanentno glasbeno.
Zadnja skupina novosti pri izbiri besedila je, da ga nadomesti gib. Razvoj bi lahko
zasledovali prek Kaglovega »instrumentalnega gledališèa«, v katerem skladatelj od
instrumentalistov zahteva, da producirajo zvok z odrsko prezenco, ta pa je prav tako
pomembna kot zvok sam. Rezultat predpisanih gibnih gest je vèasih dodaten zvok
(ustvarjanje zvoka iz gledališèa), drugiè spet gre za vizualizacijo dramatskega naboja med
izvajalci (ustvarjanje gledališèa iz zvoka).24 Še korak dlje je šel po letu 1968 Dieter
Schnebel: v nekaterih delih tega obdobja se izvajalci prosto gibljejo in vokalizirajo izven
vseh konvencij, pri èemer med seboj gradijo razliène tipe psiholoških in socialnih
komunikacij. Zanj sta glasba in telo intimno povezana.25
Vrste besedil v mešanih zborih Jakoba Je a
e be en pregled avtorjev besedil v Je evih mešanih zborih naka e štiri znaèilnosti:
precejšnjo zastopanost ljudskih pesmi, izrazito prisotnost slovenskih pesnikov, rojenih
konec 19. in v zaèetku 20. stoletja, predvsem pa v obdobju med obema vojnama, torej
generacijsko blizu skladatelju, poleg tega pa še manjše število besedil iz drugih obdobij –
21 Pompe, »Literatura in glasba«, 58.
22 Menezes, »Das ‘laborintische’ Verhältnis,« 27–28.
23 Pompe, »Literatura in glasba«, 58.
24 Paul Attinello, »Mauricio Kagel«, v The New Grove Dictionary of Music, ur.Stanley Sadie, dostop 22. 11.
2013,
http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/music/14594?q=
Mauricio+Kagel&search=quick&pos=1&_start=1#S14594.2..
25 Asako Nagano, »Music and body: A study of voice and gesture in Schnebel’s pieces«, Dis. RILM
Abstract, dostop 20. novembra 2013, http://ehis.ebscohost.com/ehost/detail?vid=3&sid=bd7e2223-
a292-4dd7-a723-358208d958c0%40sessionmgr111&hid=101&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1laG9zd
C1saXZl#db=rih&AN=2007-12843.
44
sredstvi, so bile vokalne skladbe razmeroma redke, v tistih, ki vsebujejo tudi glasove, pa
opazimo katerega od postopkov za nevtraliziranje semantiène ravni besedila.
Prva mo nost take nevtralizacije je uporaba zvoène poezije, to je nabor zlogov zaradi
njihove zvoènosti in ne pomena.
Druga mo nost je izbrati še vedno semantièno literarno predlogo, vendar z vpetostjo v
širši dru beni kontekst preusmeriti pozornost drugam. Luigi Nono na primer v svojem
delu Il canto sospeso uporabi pisma na smrt obsojenih v koncentracijskih taborišèih in
tudi pove, da je njihova sporoèilna moè osnova skladbe, ta tematika pa je v nemškem
povojnem kontekstu koèljiva.21 K zabrisovanju semantiène ravni v tem delu prispeva tudi
naèin obravnave besedila: gradniki temeljijo na izrazni moèi posamezne besede, ki
postane zvoèni fenomen, prisoten tudi, kadar besedilo ni izgovorjeno.22
Tretja mo nost je, da teksta ni – kar je videti podobno kot uporaba zvoène poezije, le da
sploh ne gre za uglasbitev poezije, ampak »semantièno osvobojeni jezikovni material
postane predmet imanentno glasbene obdelave«.23 Najbolj prepoznaven primer sta
skladbi Aventures in Nouvelles Aventures Györgyja Ligetija, ki sta kot zgošèeni operi, v
katerih dramatsko sooèanje izvajalcev poteka samo z nepomenskimi zlogi in
raziskovanjem meja vokalne akustike (kriki, grgranje, sikanje in podobno), s tem pa se
lingivistièna logika spreminja v imanentno glasbeno.
Zadnja skupina novosti pri izbiri besedila je, da ga nadomesti gib. Razvoj bi lahko
zasledovali prek Kaglovega »instrumentalnega gledališèa«, v katerem skladatelj od
instrumentalistov zahteva, da producirajo zvok z odrsko prezenco, ta pa je prav tako
pomembna kot zvok sam. Rezultat predpisanih gibnih gest je vèasih dodaten zvok
(ustvarjanje zvoka iz gledališèa), drugiè spet gre za vizualizacijo dramatskega naboja med
izvajalci (ustvarjanje gledališèa iz zvoka).24 Še korak dlje je šel po letu 1968 Dieter
Schnebel: v nekaterih delih tega obdobja se izvajalci prosto gibljejo in vokalizirajo izven
vseh konvencij, pri èemer med seboj gradijo razliène tipe psiholoških in socialnih
komunikacij. Zanj sta glasba in telo intimno povezana.25
Vrste besedil v mešanih zborih Jakoba Je a
e be en pregled avtorjev besedil v Je evih mešanih zborih naka e štiri znaèilnosti:
precejšnjo zastopanost ljudskih pesmi, izrazito prisotnost slovenskih pesnikov, rojenih
konec 19. in v zaèetku 20. stoletja, predvsem pa v obdobju med obema vojnama, torej
generacijsko blizu skladatelju, poleg tega pa še manjše število besedil iz drugih obdobij –
21 Pompe, »Literatura in glasba«, 58.
22 Menezes, »Das ‘laborintische’ Verhältnis,« 27–28.
23 Pompe, »Literatura in glasba«, 58.
24 Paul Attinello, »Mauricio Kagel«, v The New Grove Dictionary of Music, ur.Stanley Sadie, dostop 22. 11.
2013,
http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/music/14594?q=
Mauricio+Kagel&search=quick&pos=1&_start=1#S14594.2..
25 Asako Nagano, »Music and body: A study of voice and gesture in Schnebel’s pieces«, Dis. RILM
Abstract, dostop 20. novembra 2013, http://ehis.ebscohost.com/ehost/detail?vid=3&sid=bd7e2223-
a292-4dd7-a723-358208d958c0%40sessionmgr111&hid=101&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1laG9zd
C1saXZl#db=rih&AN=2007-12843.
44
