Page 74 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 74
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Sklep
Seminarsko izobra evanje »Glasbeni Bovec« predstavlja temeljni premik v
permanentnem izobra evanju glasbenih pedagogov na slovenskih tleh. Pomembno je
prispevalo k uèinkovitejšemu sodelovanju razliènih profilov glasbenih uèiteljev ter k
celostnemu pojmovanju glasbene vzgoje v celotnem glasbeno-izobra evalnem sistemu. V
Bovcu so se sreèevali glasbeni pedagogi, ki so ob glasbi dopolnjevali ter izmenjevali svoje
izkušnje, kar je bilo zanje zagotovo neprecenljivega pomena in se je odra alo tudi skozi
vsakoletno narašèajoèe število udele encev. Iz seminarskih nalog oz. drugih mnenj, ki so
jih udele enci seminarjev »Glasbeni Bovec« morali pripraviti v okviru strokovnega
izpopolnjevanja, je razvidno, da so seminarji v veliki meri navdihovali posameznike, ki so
tako pripravili od glasbeno-plesne predstave (vkljuèno s celotnim potekom predstave,
koreografijo, postavitvijo luèi in plesalcev ter slikovnega gradiva),60 do predstavitve
glasbenega izroèila posameznega kraja (ljudske pesmi posameznega podroèja, slikovno
gradivo, predstavitev pesmi ob šegah, kot je Pust idr.),61 vkljuèevanja plesa in plesnih
elementov v glasbene dejavnosti, dela z otroškimi glasovi pred, med in po mutaciji ter
glasovni higieni.62 Ena izmed udele enk seminarja, Elizabeta Kri aniæ, je seminarsko
nalogo zasnovala kot pismo prijateljici, v katerem je predstavila svoje do ivljanje
seminarja in zaobjela srèno poslanstvo in velièino Brede Oblak, ki dokazuje, da je bila in
še vedno ostaja veliko veè kot le izjemna strokovnjakinja na podroèju glasbene
pedagogike: »[…] Po koncertu nam je dr. Oblakova predstavila štiri seminarske teme in
predavatelje. To je storila na svojstven naèin: iz nje iz areva nekaj lepega in prevzame te
obèutek, ko se zaveš pomembnosti svojega poklica. Njene besede bi lahko strnila v znani
pregovor: ‘Koliko daš, toliko dobiš.’ Kadar koli imam prilo nost biti v njeni bli ini ( al so
to samo seminarji in njene knjige), se spomnim dveh svojih profesoric iz srednje šole,
zaradi katerih niti za trenutek ne pomislim, da bi kdaj elela delati kaj drugega. […]«63
Literatura
Osebni arhiv Brede Oblak, fond »Glasbeni Bovec«.
Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
Osebni pogovor z Bredo Oblak. Ljubljana, 24. 10. 2017.
Roš Katja (1992). Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost. Delo, let. 34, št. 133,
str. 10.
Roš Katja (1989). Bovec naj bi postal mednarodno glasbeno izobra evalno središèe.
Delo, let. 31, št. 101, str. 11.
60 Brigita Torniè Milharèiè, »Seminarska naloga«, osebni arhiv Brede Oblak.
61 Slavica Cvitaniè, »Seminarska naloga Glasbeni Bovec: glasbeno izroèilo mojega kraja«, osebni arhiv
Brede Oblak; Ivan Levar, »Seminarska naloga Bovec z mojimi uèenci: ljudski plesi in pesmi«, osebni
arhiv Brede Oblak.
62 Marija Feguš, »Seminarska naloga Glasbeni Bovec 1994, Delo z otroškimi glasovi«, osebni arhiv Brede
Oblak.
63 Pismo Eliabete Kri aniæ kolegici o do ivljanju seminarja, Krško, 20. 12. 1993, osebni arhiv Brede Oblak.
74
Sklep
Seminarsko izobra evanje »Glasbeni Bovec« predstavlja temeljni premik v
permanentnem izobra evanju glasbenih pedagogov na slovenskih tleh. Pomembno je
prispevalo k uèinkovitejšemu sodelovanju razliènih profilov glasbenih uèiteljev ter k
celostnemu pojmovanju glasbene vzgoje v celotnem glasbeno-izobra evalnem sistemu. V
Bovcu so se sreèevali glasbeni pedagogi, ki so ob glasbi dopolnjevali ter izmenjevali svoje
izkušnje, kar je bilo zanje zagotovo neprecenljivega pomena in se je odra alo tudi skozi
vsakoletno narašèajoèe število udele encev. Iz seminarskih nalog oz. drugih mnenj, ki so
jih udele enci seminarjev »Glasbeni Bovec« morali pripraviti v okviru strokovnega
izpopolnjevanja, je razvidno, da so seminarji v veliki meri navdihovali posameznike, ki so
tako pripravili od glasbeno-plesne predstave (vkljuèno s celotnim potekom predstave,
koreografijo, postavitvijo luèi in plesalcev ter slikovnega gradiva),60 do predstavitve
glasbenega izroèila posameznega kraja (ljudske pesmi posameznega podroèja, slikovno
gradivo, predstavitev pesmi ob šegah, kot je Pust idr.),61 vkljuèevanja plesa in plesnih
elementov v glasbene dejavnosti, dela z otroškimi glasovi pred, med in po mutaciji ter
glasovni higieni.62 Ena izmed udele enk seminarja, Elizabeta Kri aniæ, je seminarsko
nalogo zasnovala kot pismo prijateljici, v katerem je predstavila svoje do ivljanje
seminarja in zaobjela srèno poslanstvo in velièino Brede Oblak, ki dokazuje, da je bila in
še vedno ostaja veliko veè kot le izjemna strokovnjakinja na podroèju glasbene
pedagogike: »[…] Po koncertu nam je dr. Oblakova predstavila štiri seminarske teme in
predavatelje. To je storila na svojstven naèin: iz nje iz areva nekaj lepega in prevzame te
obèutek, ko se zaveš pomembnosti svojega poklica. Njene besede bi lahko strnila v znani
pregovor: ‘Koliko daš, toliko dobiš.’ Kadar koli imam prilo nost biti v njeni bli ini ( al so
to samo seminarji in njene knjige), se spomnim dveh svojih profesoric iz srednje šole,
zaradi katerih niti za trenutek ne pomislim, da bi kdaj elela delati kaj drugega. […]«63
Literatura
Osebni arhiv Brede Oblak, fond »Glasbeni Bovec«.
Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
Osebni pogovor z Bredo Oblak. Ljubljana, 24. 10. 2017.
Roš Katja (1992). Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost. Delo, let. 34, št. 133,
str. 10.
Roš Katja (1989). Bovec naj bi postal mednarodno glasbeno izobra evalno središèe.
Delo, let. 31, št. 101, str. 11.
60 Brigita Torniè Milharèiè, »Seminarska naloga«, osebni arhiv Brede Oblak.
61 Slavica Cvitaniè, »Seminarska naloga Glasbeni Bovec: glasbeno izroèilo mojega kraja«, osebni arhiv
Brede Oblak; Ivan Levar, »Seminarska naloga Bovec z mojimi uèenci: ljudski plesi in pesmi«, osebni
arhiv Brede Oblak.
62 Marija Feguš, »Seminarska naloga Glasbeni Bovec 1994, Delo z otroškimi glasovi«, osebni arhiv Brede
Oblak.
63 Pismo Eliabete Kri aniæ kolegici o do ivljanju seminarja, Krško, 20. 12. 1993, osebni arhiv Brede Oblak.
74
