Page 45 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 45
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
v uèbeniku Moja glasba 4, ki ima funkcijo razlage glasbenih pojmov, je v primerjavi z
uèbenikom drugega avtorja bogatejše (Rebec, 2011).
Navedene raziskave potrjujejo znanstveni doprinos didaktiènih zbirk Brede Oblak k
razvoju glasbene pedagogike, še posebej didaktike glasbe. Pri tem je treba omeniti, da na
tem mestu nismo obravnavali številnih raziskav o uporabi didaktiènih zbirk, ki so bile
izvedene v okviru zakljuènih del na študijskih programih pedagoških fakultet in
akademije, ki izobra ujejo bodoèe uèitelje in vzgojitelje, pa tudi bodoèe ustvarjalce in
umetnike.
Sklepne ugotovitve
Didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak pišejo zgodovino glasbene
pedagogike na Slovenskem in zgodovino uèbeniške literature. Veè kot trideset let so
temeljna strokovna in uèbeniška literatura za glasbeno vzgojo. So tudi prve didaktiène
zbirke za uèenje in pouèevanje v vseh razredih osnovne šole. Z raziskavami je potrjeno, da
sledijo sodobnim psihološkim spoznanjem o uèenju in pouèevanju ter podpirajo
procesno-razvojno naèrtovanje vzgojno-izobra evalnega dela. Z inovativnim konceptom
glasbenega opismenjevanja in metodo vizualizacije, zlasti v didaktiènih zbirkah za prvo in
drugo triletje, se spodbuja celovit glasbeni razvoj in poglablja procese percepcije in
recepcije glasbenih vsebin. Raba simbola kot nosilca zvoène in slikovne informacije v
glasbenih zapisih omogoèa nadgradnjo uènih vsebin v raèunalniškem okolju. In kar ni
nezanemarljivo, raziskava na primeru uèbenika za 4. razred je potrdila teoretièno
hipotezo, da se uèenci z uèbeniki Brede Oblak nauèijo veè.
Raziskava z zgodovinske perspektive nam je omogoèila poglobljen vpogled v širok
kontekst snovanja didaktiènih zbirk med letoma 1983 in 2004. Dve kontinuiteti razvoja
didaktiènih zbirk nista nakljuèje. Prva, med letoma 1983 in 1998, je sovpadala z
okolišèinami projekta eksperimentalnega pouka (1963–1971), v katerem sta bila
evalvirana nova koncepta uène ure in kompleksne glasbene vzgoje ter z ugodno
zalo niško politiko in dejavniki, povezanimi z novimi uènimi naèrti. Tako se 3-delne
didaktiène zbirke za osemletko vsebinsko navezujejo na uèni naèrt iz leta 1983, z
osrednjim poudarkom na redefiniranih podroèjih glasbenih dejavnosti. Te strokovne
podlage so omogoèile vpeljavo kompleksne glasbene vzgoje v prakso, ki je uspešno
potekala ob pomoèi priroènikov za uèitelje, delovnih zvezkov za uèence ter glasbeno
bogatih zvoènih zbirkah. Didaktiène zbirke Brede Oblak so v tem obdobju do ivele pravi
razcvet. Uèitelji in uèenci so posamezne izdaje èakali nestrpno in z velikim
prièakovanjem. Podpora strokovne javnosti in zalo be je bila velika.
Šolska reforma leta 1998 je bila povod za zaèetek druge kontinuitete razvoja didaktiènih
zbirk, tokrat za devetletko. Vsebinske posodobitve uènih gradiv se ka ejo v premikih od
snovnega k pojmovnemu konceptu uèenja ter v premikih od uèno-snovnega k
procesno-razvojnemu modelu naèrtovanja vzgojno-izobra evalnega dela. To obdobje pa
je, al, pospremljeno z nedoreèenostjo zalo niške politike, kar privede do dejstva, da so
didaktiène zbirke za drugo triletje izdane pri drugi zalo bi. Nadaljnje posodabljanje
45
v uèbeniku Moja glasba 4, ki ima funkcijo razlage glasbenih pojmov, je v primerjavi z
uèbenikom drugega avtorja bogatejše (Rebec, 2011).
Navedene raziskave potrjujejo znanstveni doprinos didaktiènih zbirk Brede Oblak k
razvoju glasbene pedagogike, še posebej didaktike glasbe. Pri tem je treba omeniti, da na
tem mestu nismo obravnavali številnih raziskav o uporabi didaktiènih zbirk, ki so bile
izvedene v okviru zakljuènih del na študijskih programih pedagoških fakultet in
akademije, ki izobra ujejo bodoèe uèitelje in vzgojitelje, pa tudi bodoèe ustvarjalce in
umetnike.
Sklepne ugotovitve
Didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak pišejo zgodovino glasbene
pedagogike na Slovenskem in zgodovino uèbeniške literature. Veè kot trideset let so
temeljna strokovna in uèbeniška literatura za glasbeno vzgojo. So tudi prve didaktiène
zbirke za uèenje in pouèevanje v vseh razredih osnovne šole. Z raziskavami je potrjeno, da
sledijo sodobnim psihološkim spoznanjem o uèenju in pouèevanju ter podpirajo
procesno-razvojno naèrtovanje vzgojno-izobra evalnega dela. Z inovativnim konceptom
glasbenega opismenjevanja in metodo vizualizacije, zlasti v didaktiènih zbirkah za prvo in
drugo triletje, se spodbuja celovit glasbeni razvoj in poglablja procese percepcije in
recepcije glasbenih vsebin. Raba simbola kot nosilca zvoène in slikovne informacije v
glasbenih zapisih omogoèa nadgradnjo uènih vsebin v raèunalniškem okolju. In kar ni
nezanemarljivo, raziskava na primeru uèbenika za 4. razred je potrdila teoretièno
hipotezo, da se uèenci z uèbeniki Brede Oblak nauèijo veè.
Raziskava z zgodovinske perspektive nam je omogoèila poglobljen vpogled v širok
kontekst snovanja didaktiènih zbirk med letoma 1983 in 2004. Dve kontinuiteti razvoja
didaktiènih zbirk nista nakljuèje. Prva, med letoma 1983 in 1998, je sovpadala z
okolišèinami projekta eksperimentalnega pouka (1963–1971), v katerem sta bila
evalvirana nova koncepta uène ure in kompleksne glasbene vzgoje ter z ugodno
zalo niško politiko in dejavniki, povezanimi z novimi uènimi naèrti. Tako se 3-delne
didaktiène zbirke za osemletko vsebinsko navezujejo na uèni naèrt iz leta 1983, z
osrednjim poudarkom na redefiniranih podroèjih glasbenih dejavnosti. Te strokovne
podlage so omogoèile vpeljavo kompleksne glasbene vzgoje v prakso, ki je uspešno
potekala ob pomoèi priroènikov za uèitelje, delovnih zvezkov za uèence ter glasbeno
bogatih zvoènih zbirkah. Didaktiène zbirke Brede Oblak so v tem obdobju do ivele pravi
razcvet. Uèitelji in uèenci so posamezne izdaje èakali nestrpno in z velikim
prièakovanjem. Podpora strokovne javnosti in zalo be je bila velika.
Šolska reforma leta 1998 je bila povod za zaèetek druge kontinuitete razvoja didaktiènih
zbirk, tokrat za devetletko. Vsebinske posodobitve uènih gradiv se ka ejo v premikih od
snovnega k pojmovnemu konceptu uèenja ter v premikih od uèno-snovnega k
procesno-razvojnemu modelu naèrtovanja vzgojno-izobra evalnega dela. To obdobje pa
je, al, pospremljeno z nedoreèenostjo zalo niške politike, kar privede do dejstva, da so
didaktiène zbirke za drugo triletje izdane pri drugi zalo bi. Nadaljnje posodabljanje
45
