Page 43 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 43
Bogdana Borota, POGLED NA DIDAKTIÈNE ZBIRKE ZA GLASBENO VZGOJO BREDE OBLAK ...
udejanjanje sodobnega psihološkega pojmovanja uèenja in pouèevanja.54 Pri tem je
ugotovila zasnovo sodobno naravnanega procesno-razvojnega modela pouèevanja e v
èasu,55 ko ta paradigma v strokovni javnosti še niti ni bila obravnavana kot splošna
usmeritev sodobnega šolskega kurikuluma. Istoèasno z omenjeno ugotovitvijo je bila v
raziskavi ovr ena bojazen, da bi vsebine in usmeritve za pouèevanje glasbe uèitelje
utesnjevale in ukalupljale v ponavljanje vnaprej izdelanih vzorcev pouèevanja.
Razdevšek-Puèko ugotavlja, da se je Breda Oblak tej nevarnosti izognila, ko je odprtost
novega uènega naèrta za glasbeno vzgojo za devetletko podkrepila z didaktiènimi gradivi,
v katerih so vsebine in didaktièni modeli svetovani ter dopolnjeni s priporoèili, da si
uèitelji sami ustvarjalno oblikujejo lastne kombinacije dejavnosti in vsebin.56
Procesno-razvojne razse nosti naèrtovanja glasbenih dejavnosti je poglobljeno raziskala
tudi Barbara Sicherl-Kafol. V uvodu k prispevku Procesno naèrtovanje didaktiènih
gradiv za glasbeno vzgojo v zaèetnem obdobju osnovne šole ugotavlja, da procesne narave
glasbenega uèenja ni enostavno ujeti v didaktièna gradiva, saj »to namreè pomeni
zdru itev premišljenega pedagoško-psihološkega in glasbenega sistema s koherentno
zgradbo in sistematiko z ustvarjalno svobodo, ki uèitelju in uèencu dopušèa mo nost
lastne nadgradnje gradiva.« (Sicherl-Kafol, 2002, str. 86).
Na podlagi argumentacije je Barbara Sicherl-Kafol potrdila, da didaktièna gradiva
omogoèajo procesno naèrtovanje glasbene vzgoje na afektivno-socialnem,
psihomotoriènem in kognitivnem podroèju glasbenega razvoja. Kot osrednje argumente
je izpostavila znaèilne pristope k uèenju in pouèevanju, ki vkljuèujejo: uèenje iz
neposredne glasbene izkušnje, rabo metode igre in naèela do ivljanja, do iveto
poustvarjanje in estetsko oblikovanje pesmi, do ivljajsko recepcijo kot osrednji cilj
poslušanja glasbe, ustvarjalnost, psihomotorièno uèenje in urjenje izvajalskih spretnosti,
usklajevanje gibanja za glasbo, oblikovanje glasbenih predstav ter razvoj zvoène zaznave
in elementarnih glasbenih sposobnosti.
Inovativen ter na vsebinski in tehnièni ravni najbolj prepoznaven element kontinuitete v
didaktiènih zbirkah za prvo triletje je slikovni glasbeni zapis. Zasnovan je na principu
vizualizacije zvoka in glasbenih vsebin. Breda Oblak ga je razvila v inovativno metodo
glasbenega opismenjevanja. To podroèje je raziskovala Branka Rotar Pance. Muhovièeve
ugotovitve o uporabnosti vizualizacije v izobra evanju in znanosti je aplicirala na
glasbeno podroèje. Na primerih iz glasbenih slikanic in priroènikov je tako oblikovala
predpostavke, da vizualizirana predstavitev glasbenih vsebin ob soèasni zvoèni zaznavi
dviga pozornost, intenzivira zaznavo in usvajanje temeljnih glasbenih parametrov,
spodbuja estetsko interpretacijo ter poglablja glasbena do ivetja (Rotar Pance, 2002).
54 Sodobnost je bila v raziskavi opredeljena z naslednjimi kazalniki: pojmovanje uèenja kot procesa aktivne
konstrukcije znanja (kognitivno-konstruktivistièno in humanistièno pojmovanje), metauèenje,
ustvarjalno uèenje kot najvišja oblika uèenja, zabavno in sprošèeno uèenje, veèèutno in celostno uèenje
ter razvoj razliènih inteligentnosti v povezavi z medpredmetnim povezovanjem (Razdevšek-Puèko,
2002).
55 Razdevšek Puèkova omenjeno trditev argumentira na osnovi argumentacije besedila v priroèniku za 5.
razred osemletne osnovne šole (1992), str. 10: »Temeljni namen lastnega glasbenega izra anja uèencev ni
v vrednosti produkta, temveè v aktivnosti, ko uèenec komunicira v umetniškem jeziku. Pri tem dejavno
odkriva pojem in zakonitosti.« (prav tam, str. 9).
56 Prim. Breda Oblak (1997), Glasbena vzgoja 7, Priroènik za uèitelje.
43
udejanjanje sodobnega psihološkega pojmovanja uèenja in pouèevanja.54 Pri tem je
ugotovila zasnovo sodobno naravnanega procesno-razvojnega modela pouèevanja e v
èasu,55 ko ta paradigma v strokovni javnosti še niti ni bila obravnavana kot splošna
usmeritev sodobnega šolskega kurikuluma. Istoèasno z omenjeno ugotovitvijo je bila v
raziskavi ovr ena bojazen, da bi vsebine in usmeritve za pouèevanje glasbe uèitelje
utesnjevale in ukalupljale v ponavljanje vnaprej izdelanih vzorcev pouèevanja.
Razdevšek-Puèko ugotavlja, da se je Breda Oblak tej nevarnosti izognila, ko je odprtost
novega uènega naèrta za glasbeno vzgojo za devetletko podkrepila z didaktiènimi gradivi,
v katerih so vsebine in didaktièni modeli svetovani ter dopolnjeni s priporoèili, da si
uèitelji sami ustvarjalno oblikujejo lastne kombinacije dejavnosti in vsebin.56
Procesno-razvojne razse nosti naèrtovanja glasbenih dejavnosti je poglobljeno raziskala
tudi Barbara Sicherl-Kafol. V uvodu k prispevku Procesno naèrtovanje didaktiènih
gradiv za glasbeno vzgojo v zaèetnem obdobju osnovne šole ugotavlja, da procesne narave
glasbenega uèenja ni enostavno ujeti v didaktièna gradiva, saj »to namreè pomeni
zdru itev premišljenega pedagoško-psihološkega in glasbenega sistema s koherentno
zgradbo in sistematiko z ustvarjalno svobodo, ki uèitelju in uèencu dopušèa mo nost
lastne nadgradnje gradiva.« (Sicherl-Kafol, 2002, str. 86).
Na podlagi argumentacije je Barbara Sicherl-Kafol potrdila, da didaktièna gradiva
omogoèajo procesno naèrtovanje glasbene vzgoje na afektivno-socialnem,
psihomotoriènem in kognitivnem podroèju glasbenega razvoja. Kot osrednje argumente
je izpostavila znaèilne pristope k uèenju in pouèevanju, ki vkljuèujejo: uèenje iz
neposredne glasbene izkušnje, rabo metode igre in naèela do ivljanja, do iveto
poustvarjanje in estetsko oblikovanje pesmi, do ivljajsko recepcijo kot osrednji cilj
poslušanja glasbe, ustvarjalnost, psihomotorièno uèenje in urjenje izvajalskih spretnosti,
usklajevanje gibanja za glasbo, oblikovanje glasbenih predstav ter razvoj zvoène zaznave
in elementarnih glasbenih sposobnosti.
Inovativen ter na vsebinski in tehnièni ravni najbolj prepoznaven element kontinuitete v
didaktiènih zbirkah za prvo triletje je slikovni glasbeni zapis. Zasnovan je na principu
vizualizacije zvoka in glasbenih vsebin. Breda Oblak ga je razvila v inovativno metodo
glasbenega opismenjevanja. To podroèje je raziskovala Branka Rotar Pance. Muhovièeve
ugotovitve o uporabnosti vizualizacije v izobra evanju in znanosti je aplicirala na
glasbeno podroèje. Na primerih iz glasbenih slikanic in priroènikov je tako oblikovala
predpostavke, da vizualizirana predstavitev glasbenih vsebin ob soèasni zvoèni zaznavi
dviga pozornost, intenzivira zaznavo in usvajanje temeljnih glasbenih parametrov,
spodbuja estetsko interpretacijo ter poglablja glasbena do ivetja (Rotar Pance, 2002).
54 Sodobnost je bila v raziskavi opredeljena z naslednjimi kazalniki: pojmovanje uèenja kot procesa aktivne
konstrukcije znanja (kognitivno-konstruktivistièno in humanistièno pojmovanje), metauèenje,
ustvarjalno uèenje kot najvišja oblika uèenja, zabavno in sprošèeno uèenje, veèèutno in celostno uèenje
ter razvoj razliènih inteligentnosti v povezavi z medpredmetnim povezovanjem (Razdevšek-Puèko,
2002).
55 Razdevšek Puèkova omenjeno trditev argumentira na osnovi argumentacije besedila v priroèniku za 5.
razred osemletne osnovne šole (1992), str. 10: »Temeljni namen lastnega glasbenega izra anja uèencev ni
v vrednosti produkta, temveè v aktivnosti, ko uèenec komunicira v umetniškem jeziku. Pri tem dejavno
odkriva pojem in zakonitosti.« (prav tam, str. 9).
56 Prim. Breda Oblak (1997), Glasbena vzgoja 7, Priroènik za uèitelje.
43
