Page 44 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 44
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Avtorica raziskave je izoblikovala teoretiène premise o povezavah med vizualizacijo
glasbenih vsebin ter spodbujanjem glasbenih izkustev, poglabljanjem glasbenih do ivetij
in navajanjem na relacijsko glasbeno mišljenje. V raziskavi tudi predpostavlja, da
vizualizacija omogoèa transformacijo iz èutno-nazornega v glasbeno-pojmovno podroèje
in obratno (prav tam). Navedene trditve predstavljajo izziv za izpeljavo temeljne
empiriène raziskave o konceptu glasbenega opismenjevanja, kot ga je razvila Breda
Oblak, ter njegovem doprinosu k dvigu sporazumevalnih zmo nosti na glasbenem
podroèju.
Pri vizualizaciji glasbenih vsebin igra pomembno vlogo simbol, nekonvencionalni znak,
ki ga v prvi vrsti razume in zna uporabiti tisti, ki ga »izumi«. Tega se je pri oblikovanju
simbolnega slikovnega zapisa zavedala tudi Breda Oblak, ko je simbole razvijala skupaj z
otroki, v konkretni pouèevalni situaciji.57 Posebnost glasbenega simbola je, da ima dve
podobi: zvoèno in slikovno. Med njima mora biti vzpostavljena iva miselna povezava, da
lahko tisto, kar vidimo, tudi slišimo, in tisto, kar slišimo, tudi prepoznamo v slikovni
podobi (Borota, 2007). To povezavo lahko ob pomoèi sodobne tehnologije vzpostavimo
tudi v raèunalniškem okolju. Tega izziva se je lotila Bogdana Borota, ki je zasnovala in
skupaj s sodelavci in študenti UP FAMNIT razvila visoko interaktivno raèunalniško
okolje na primeru slikovnega zapisa ritmiènih vsebin iz uèbenika Glasbena slikanica 3.58
S tem je potrdila mo nost prenosa uènih gradiv iz didaktiènih zbirk v raèunalniško okolje,
ki omogoèa interaktivno ter samostojno in/ali asinhrono sodelovalno uèenje med uèenci
na razliènih lokacijah. Uèinkovitost prenosa metode vizualizacije v raèunalniško okolje se
ka e v takojšnji povratni zvoèni informaciji, mo nosti individualnega in skupinskega
asinhronega uèenja ter v prilagajanju tempa uèenja posamezniku. Izvedena študija
primera nakazuje mo nosti nadaljnjega razvoja uèbeniških gradiv Brede Oblak,
podprtega z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Zanimiva je tudi raziskava o besedišèu v uèbenikih Brede Oblak za 3. in 4. razred.59
Raziskava je zasnovana na izhodišèu, da se uèenci veè nauèijo iz uèbenika, v katerem je
veè novega besedišèa, ki se pojavlja v veè razliènih povedih, in v katerem so glasbeni
pojmi podkrepljeni z bogato slikovno razlago (Rebec, 2011). Rezultati raziskave so
pokazali, da se uèenci hipotetièno veè nauèijo z uèbenikom za 4. razred Moja glasba 4
Brede Oblak kot z uèbenikom za 4. razred druge avtorice. Uèbenik Brede Oblak vsebuje
veè novih besed, tudi frekvence pojavljanja le-teh so višje kot v drugem uèbeniku. Pri
posredovanju glasbenih pojmov je uèbenik Moja glasba 4 nazornejši v primerjavi z
drugim uèbenikom, ker ima veè povedi, v katerih se novi glasbeni pojmi pojavljajo v
razliènih besednih zvezah, te pa uèencu olajšujejo njihovo razumevanje. Slikovno gradivo
57 Breda Oblak je v pogovoru omenila, kako je ob prilo nosti izvajanja hospitacijske ure glasbene vzgoje v
novomeški osnovni šoli skupaj z otroki oblikovala simbole za zapis zlogovnega ritma izštevanke Kri ,
kra , kralj Matja . Te simbole je uporabila v uèni enoti Glasbeni pogovori, posnemanje v glasbi v
Glasbeni slikanici 3
58 Raèunalniško okolje in raziskava sta bila izvedena v okviru doktorske disertacije Bogdane Borote, Vplivi
sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na pouk glasbe (2007), pod mentorstvom Brede
Oblak in Andreja Brodnika.
59 Empirièno raziskavo je izvedla Kristina Rebec, pod mentorstvom Majde Kavèiè Baša, v diplomskem dela
Razvijanje poimenovalne zmo nosti v slovenskem jeziku pri glasbeni vzgoji: Breda Oblak, Moja glasba 4,
in Albinca Pesek, Glasba 4 (2011).
44
Avtorica raziskave je izoblikovala teoretiène premise o povezavah med vizualizacijo
glasbenih vsebin ter spodbujanjem glasbenih izkustev, poglabljanjem glasbenih do ivetij
in navajanjem na relacijsko glasbeno mišljenje. V raziskavi tudi predpostavlja, da
vizualizacija omogoèa transformacijo iz èutno-nazornega v glasbeno-pojmovno podroèje
in obratno (prav tam). Navedene trditve predstavljajo izziv za izpeljavo temeljne
empiriène raziskave o konceptu glasbenega opismenjevanja, kot ga je razvila Breda
Oblak, ter njegovem doprinosu k dvigu sporazumevalnih zmo nosti na glasbenem
podroèju.
Pri vizualizaciji glasbenih vsebin igra pomembno vlogo simbol, nekonvencionalni znak,
ki ga v prvi vrsti razume in zna uporabiti tisti, ki ga »izumi«. Tega se je pri oblikovanju
simbolnega slikovnega zapisa zavedala tudi Breda Oblak, ko je simbole razvijala skupaj z
otroki, v konkretni pouèevalni situaciji.57 Posebnost glasbenega simbola je, da ima dve
podobi: zvoèno in slikovno. Med njima mora biti vzpostavljena iva miselna povezava, da
lahko tisto, kar vidimo, tudi slišimo, in tisto, kar slišimo, tudi prepoznamo v slikovni
podobi (Borota, 2007). To povezavo lahko ob pomoèi sodobne tehnologije vzpostavimo
tudi v raèunalniškem okolju. Tega izziva se je lotila Bogdana Borota, ki je zasnovala in
skupaj s sodelavci in študenti UP FAMNIT razvila visoko interaktivno raèunalniško
okolje na primeru slikovnega zapisa ritmiènih vsebin iz uèbenika Glasbena slikanica 3.58
S tem je potrdila mo nost prenosa uènih gradiv iz didaktiènih zbirk v raèunalniško okolje,
ki omogoèa interaktivno ter samostojno in/ali asinhrono sodelovalno uèenje med uèenci
na razliènih lokacijah. Uèinkovitost prenosa metode vizualizacije v raèunalniško okolje se
ka e v takojšnji povratni zvoèni informaciji, mo nosti individualnega in skupinskega
asinhronega uèenja ter v prilagajanju tempa uèenja posamezniku. Izvedena študija
primera nakazuje mo nosti nadaljnjega razvoja uèbeniških gradiv Brede Oblak,
podprtega z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Zanimiva je tudi raziskava o besedišèu v uèbenikih Brede Oblak za 3. in 4. razred.59
Raziskava je zasnovana na izhodišèu, da se uèenci veè nauèijo iz uèbenika, v katerem je
veè novega besedišèa, ki se pojavlja v veè razliènih povedih, in v katerem so glasbeni
pojmi podkrepljeni z bogato slikovno razlago (Rebec, 2011). Rezultati raziskave so
pokazali, da se uèenci hipotetièno veè nauèijo z uèbenikom za 4. razred Moja glasba 4
Brede Oblak kot z uèbenikom za 4. razred druge avtorice. Uèbenik Brede Oblak vsebuje
veè novih besed, tudi frekvence pojavljanja le-teh so višje kot v drugem uèbeniku. Pri
posredovanju glasbenih pojmov je uèbenik Moja glasba 4 nazornejši v primerjavi z
drugim uèbenikom, ker ima veè povedi, v katerih se novi glasbeni pojmi pojavljajo v
razliènih besednih zvezah, te pa uèencu olajšujejo njihovo razumevanje. Slikovno gradivo
57 Breda Oblak je v pogovoru omenila, kako je ob prilo nosti izvajanja hospitacijske ure glasbene vzgoje v
novomeški osnovni šoli skupaj z otroki oblikovala simbole za zapis zlogovnega ritma izštevanke Kri ,
kra , kralj Matja . Te simbole je uporabila v uèni enoti Glasbeni pogovori, posnemanje v glasbi v
Glasbeni slikanici 3
58 Raèunalniško okolje in raziskava sta bila izvedena v okviru doktorske disertacije Bogdane Borote, Vplivi
sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na pouk glasbe (2007), pod mentorstvom Brede
Oblak in Andreja Brodnika.
59 Empirièno raziskavo je izvedla Kristina Rebec, pod mentorstvom Majde Kavèiè Baša, v diplomskem dela
Razvijanje poimenovalne zmo nosti v slovenskem jeziku pri glasbeni vzgoji: Breda Oblak, Moja glasba 4,
in Albinca Pesek, Glasba 4 (2011).
44
