Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 42
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
izgubile svojo identiteto.51 Breda Oblak, pa tudi drugi strokovnjaki s podroèja glasbene
pedagogike, ugotavljamo, da se najnovejše izdaje delovnih zvezkov za glasbeno umetnost
odmikajo od prvotnega koncepta 3-delnih didaktiènih zbirk. V omenjeni izdaji so se
izgubile nekatere posebnosti in podrobnosti, znaèilne za glasbo ter njeno do ivljanje,
spoznavanje in ustvarjanje. Pomanjkljivosti na likovni in tehnièni ravni krnijo
elementarno orientacijo v glasbenih slikovnih zapisih, ki so bistveni del inovativne
metode glasbenega opismenjevanja, kot jo je razvila Breda Oblak.
Spremembe so dobrodošle, èe vodijo v razvoj stroke in dvig kakovosti prakse. Zato
današnji trenutek klièe po raziskavah in strokovnih razpravah o nadaljnjem razvoju
uèbeniške literature za glasbeno vzgojo. V strokovni javnosti se odpirajo aktualna
vprašanja o: preuèitvi potreb po nadaljnjem posodabljanju oziroma novem snovanju uènih
gradiv; strokovnem recenziranju didaktiènih gradiv; usposobljenosti uèiteljev za kritièno
izbiranje in rabo uènih gradiv v pedagoški praksi ter zalo niških politikah na podroèju
(glasbene) uèbeniške literature.52
Znanstvene obravnave didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak so temeljna strokovna literatura s
podroèja didaktike glasbe. Citirane so v nepregledni mno ici publikacij in prispevkov s
širšega podroèja edukacijskih ved, glasbene pedagogike in kulturno-umetnostne vzgoje.
So navdih in, al, tudi predmet posnemanja. Kot dejavnik kakovosti glasbene vzgoje v
slovenskih osnovnih šolah so nenehen izziv za raziskovanje. Èeprav celovite študije
vpliva rabe didaktiènih gradiv in pristopov k uèenju in pouèevanju glasbe, kot jih je
razvila Breda Oblak, še ni opravljene, v nadaljevanju navajamo bistvene raziskave, s
katerimi opredeljujemo znanstveni doprinos didaktiènih zbirk k razvoju strokovnega
podroèja didaktike glasbe.
Prvo študijo o didaktiènih zbirkah v povezavi s sodobnimi psihološkimi spoznanji o
uèenju in pouèevanju je leta 2002 opravila Cveta Razdevšek-Puèko. To je obenem tudi
prva raziskava o znanstveni vrednosti glasbeno-pedagoškega dela Brede Oblak.
Zasnovana je na hipotezi, da je za kakovostno vzgojno-izobra evalno delo z uèenci vloga
uèitelja kljuèna in nenadomestljiva.53 Cveta Razdevšek-Puèko je prouèila besedila v
priroènikih za uèitelje ter glede na argumentacijo in analitièni pristop potrdila
raziskovalno tezo, da priroèniki za uèitelje temeljijo, spodbujajo in omogoèajo
51 Ilustratorka glasbenih uènih gradiv v Naši ulici je Mojca Sekuliè Fo. Imena slikarke Marije Prelog, ki je
po idejnih osnutkih Brede Oblak naslikala glasbene slikanice, ni veè v kolofonu. Razberemo pa nov
podatek, da je izbor in priredbo uènih gradiv opravila Marija Pisk.
52 Omenjene teme so bile aktualne in delno obravnavane na mednarodnem znanstvenem simpoziju Izzivi
sodobne glasbene pedagogike, ki je bil posveèen 80-letnici zaslu ne profesorice doktorice Brede Oblak.
Simpozij je organizirala Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 15. in 16. novembra 2017.
53 Prim. Breda Oblak (2004), Glasbena slikanica 1, Priroènik za uèitelje za prvi razred devetletne osnovne
šole, str. 7. Breda Oblak daje uèitelju velik pomen pri udejanjanju kontinuirane, sistematiène in
kompleksno naravnane glasbene vzgoje, ko ugotavlja, da »njeno kakovost zagotavljajo uèitelji, ki èutijo
odgovornost do otrokovega glasbenega razvoja in ki znajo v njegovo do ivljanje priklicati vrednote, ki jih
ponuja glasba.«
42
izgubile svojo identiteto.51 Breda Oblak, pa tudi drugi strokovnjaki s podroèja glasbene
pedagogike, ugotavljamo, da se najnovejše izdaje delovnih zvezkov za glasbeno umetnost
odmikajo od prvotnega koncepta 3-delnih didaktiènih zbirk. V omenjeni izdaji so se
izgubile nekatere posebnosti in podrobnosti, znaèilne za glasbo ter njeno do ivljanje,
spoznavanje in ustvarjanje. Pomanjkljivosti na likovni in tehnièni ravni krnijo
elementarno orientacijo v glasbenih slikovnih zapisih, ki so bistveni del inovativne
metode glasbenega opismenjevanja, kot jo je razvila Breda Oblak.
Spremembe so dobrodošle, èe vodijo v razvoj stroke in dvig kakovosti prakse. Zato
današnji trenutek klièe po raziskavah in strokovnih razpravah o nadaljnjem razvoju
uèbeniške literature za glasbeno vzgojo. V strokovni javnosti se odpirajo aktualna
vprašanja o: preuèitvi potreb po nadaljnjem posodabljanju oziroma novem snovanju uènih
gradiv; strokovnem recenziranju didaktiènih gradiv; usposobljenosti uèiteljev za kritièno
izbiranje in rabo uènih gradiv v pedagoški praksi ter zalo niških politikah na podroèju
(glasbene) uèbeniške literature.52
Znanstvene obravnave didaktiènih zbirk za glasbeno vzgojo
Didaktiène zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak so temeljna strokovna literatura s
podroèja didaktike glasbe. Citirane so v nepregledni mno ici publikacij in prispevkov s
širšega podroèja edukacijskih ved, glasbene pedagogike in kulturno-umetnostne vzgoje.
So navdih in, al, tudi predmet posnemanja. Kot dejavnik kakovosti glasbene vzgoje v
slovenskih osnovnih šolah so nenehen izziv za raziskovanje. Èeprav celovite študije
vpliva rabe didaktiènih gradiv in pristopov k uèenju in pouèevanju glasbe, kot jih je
razvila Breda Oblak, še ni opravljene, v nadaljevanju navajamo bistvene raziskave, s
katerimi opredeljujemo znanstveni doprinos didaktiènih zbirk k razvoju strokovnega
podroèja didaktike glasbe.
Prvo študijo o didaktiènih zbirkah v povezavi s sodobnimi psihološkimi spoznanji o
uèenju in pouèevanju je leta 2002 opravila Cveta Razdevšek-Puèko. To je obenem tudi
prva raziskava o znanstveni vrednosti glasbeno-pedagoškega dela Brede Oblak.
Zasnovana je na hipotezi, da je za kakovostno vzgojno-izobra evalno delo z uèenci vloga
uèitelja kljuèna in nenadomestljiva.53 Cveta Razdevšek-Puèko je prouèila besedila v
priroènikih za uèitelje ter glede na argumentacijo in analitièni pristop potrdila
raziskovalno tezo, da priroèniki za uèitelje temeljijo, spodbujajo in omogoèajo
51 Ilustratorka glasbenih uènih gradiv v Naši ulici je Mojca Sekuliè Fo. Imena slikarke Marije Prelog, ki je
po idejnih osnutkih Brede Oblak naslikala glasbene slikanice, ni veè v kolofonu. Razberemo pa nov
podatek, da je izbor in priredbo uènih gradiv opravila Marija Pisk.
52 Omenjene teme so bile aktualne in delno obravnavane na mednarodnem znanstvenem simpoziju Izzivi
sodobne glasbene pedagogike, ki je bil posveèen 80-letnici zaslu ne profesorice doktorice Brede Oblak.
Simpozij je organizirala Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 15. in 16. novembra 2017.
53 Prim. Breda Oblak (2004), Glasbena slikanica 1, Priroènik za uèitelje za prvi razred devetletne osnovne
šole, str. 7. Breda Oblak daje uèitelju velik pomen pri udejanjanju kontinuirane, sistematiène in
kompleksno naravnane glasbene vzgoje, ko ugotavlja, da »njeno kakovost zagotavljajo uèitelji, ki èutijo
odgovornost do otrokovega glasbenega razvoja in ki znajo v njegovo do ivljanje priklicati vrednote, ki jih
ponuja glasba.«
42
