Page 205 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 205
Marina Bizjak, PEDAGOŠKI PRISTOPI PRI POUÈEVANJU PETJA ...
Primer vaje
Z vajo oponašamo npr. komarja, preseneèenje, sireno. Izvajamo jo na “m”, “n”, “ng”, “r”,
“u-i”, “wii”, “z”.
Slika 2: Vaja za ozavešèanje resonanènih prostorov
Vir: Titze, 1996, str. 51-52; Williams, 2013, str. 96.
V izogib pretiranemu delovanju glasilk (preveliki napetosti le teh) in grlnih mišic moramo
najprej utrditi petje v lagodnem obsegu skozi vsako razvojno fazo, ki se pojavi.
Zakljuèek
Rezultati raziskave o glasovnih in govornih navadah mladostnikov (Bizjak, Brodnik,
Hoèevar, 2013) so pokazali, da veèina mladostnikov (63 %) preobremenjuje svoje
glasove s hitrim govornim tempom, glasnim govorjenjem ali krièanjem. e samo ti
dejavniki negativno vplivajo na kakovost glasu in posredno tudi na razvoj glasovnih
sposobnosti v èasu adolescence, ko se spreminjajo anatomske razmere v vokalnem traktu
in se mora temu primerno prilagajati tudi kontrola fonacije. Èe bi uèenci dobili
informacije o primernih glasovnih in govornih navadah e v èasu šolanja, pred nastopom
pubertete, bi morda imeli manj glasovnih te av v èasu rasti vokalnega trakta in
spreminjanja glasu. Z rednim izvajanjem vokalno-tehniènih vaj bomo pozitivno vplivali
na razvoj glasu, uèenci bodo imeli veèji glasovni obseg, boljšo kontrolo nad tonom ter
boljše glasovne in govorne navade.
Literatura
Bizjak, M. (2017): Vokalna tehnika v adolescenci. Doktorska disertacija. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo.
Bizjak, M., Brodnik, P., Hoèevar-Bolte ar, I. (2013): Glasovne in govorne navade
maldostnikov. Glasba v šoli in vrtcu, 17/4, 22–27.
Cihonski, D. A. (2003): The experience of loss of voice in adolescent girls: An existential
phenomenological study. Graduate Theses and Dissertations.
205
Primer vaje
Z vajo oponašamo npr. komarja, preseneèenje, sireno. Izvajamo jo na “m”, “n”, “ng”, “r”,
“u-i”, “wii”, “z”.
Slika 2: Vaja za ozavešèanje resonanènih prostorov
Vir: Titze, 1996, str. 51-52; Williams, 2013, str. 96.
V izogib pretiranemu delovanju glasilk (preveliki napetosti le teh) in grlnih mišic moramo
najprej utrditi petje v lagodnem obsegu skozi vsako razvojno fazo, ki se pojavi.
Zakljuèek
Rezultati raziskave o glasovnih in govornih navadah mladostnikov (Bizjak, Brodnik,
Hoèevar, 2013) so pokazali, da veèina mladostnikov (63 %) preobremenjuje svoje
glasove s hitrim govornim tempom, glasnim govorjenjem ali krièanjem. e samo ti
dejavniki negativno vplivajo na kakovost glasu in posredno tudi na razvoj glasovnih
sposobnosti v èasu adolescence, ko se spreminjajo anatomske razmere v vokalnem traktu
in se mora temu primerno prilagajati tudi kontrola fonacije. Èe bi uèenci dobili
informacije o primernih glasovnih in govornih navadah e v èasu šolanja, pred nastopom
pubertete, bi morda imeli manj glasovnih te av v èasu rasti vokalnega trakta in
spreminjanja glasu. Z rednim izvajanjem vokalno-tehniènih vaj bomo pozitivno vplivali
na razvoj glasu, uèenci bodo imeli veèji glasovni obseg, boljšo kontrolo nad tonom ter
boljše glasovne in govorne navade.
Literatura
Bizjak, M. (2017): Vokalna tehnika v adolescenci. Doktorska disertacija. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo.
Bizjak, M., Brodnik, P., Hoèevar-Bolte ar, I. (2013): Glasovne in govorne navade
maldostnikov. Glasba v šoli in vrtcu, 17/4, 22–27.
Cihonski, D. A. (2003): The experience of loss of voice in adolescent girls: An existential
phenomenological study. Graduate Theses and Dissertations.
205
