Page 204 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 204
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
rasti celotnega grla in vokalnega trakta, zato moramo v razliènih razvojnih fazah
spremljati glas in njegove karakteristike.
Pevèev lagoden obseg doloèimo tako, da pevec v svoji lagodni legi oponaša sireno (glej
primer vaje za prehode med registri in širjenje glasovnega obsega). Lagoden obseg
postopoma širimo po poltonskih postopih navzgor in navzdol.
Pogoste te ave adolescentnih pevcev
Zraèen, spihan ton
Za obdobje med 12. in 14. letom je znaèilen zraèen glas, ki je posledica nepopolnega ali
kratkega stika med glasilkama (Gackle, 1991; Cooksey, 1992). Pri veèini mladostnikov
ostaja glotis delno odprt. Koordinacija zapiranja glasilk pri mladostnikih ni tako razvita,
zato uporabimo vaje za zapiranje glasilk (gi, ge, ga, go, gu, ki, ke, ka, ko, ku), s katerimi
oblikujemo manj zraèen ton. Zadnji del jezika dvigujemo proti mehkemu nebu, mehko
nebo spušèamo, tok zraka med glasilkama je manjši. Grlo je nizko, sprošèeno.
Primer vaje
Zaèetni ton vaje predstavlja ton temeljne govorne frekvence (F0), kje je obièajno terco
višji od najni jega tona glasovnega obsega in jo izvajamo po poltonskih postopih navzgor,
vse dokler pevec še lahko lagodno poje (pri èemer ima sprošèeno èeljust, pri petju višjih
tonov ne dviguje brade).
Slika 1: Vaja za ozavešèanje resonanènih prostorov
Vir: Bizjak, 2017
Slišni prehodi med registri in širjenje glasovnega obsega
Pri prehodu iz ni jega v višji register se pojavi zraèen, piskajoèi ton. Da bi izenaèili
prehode med registri in širili glasovni obseg, doloèimo pevèevo govorno lego, ki je
odvisna od faze glasovnega razvoja oz. mutacije. Ko v glasu slišimo napetost (pevec ima
zaradi prevelikega pritiska pod glasilkama obèutek, da se mu bo glas zlomil, kar se pojavi
pri prehodu med registri), pevca usmerimo k zmanjšanju glasnosti tona in mehkemu
prehodu med prsnim in glavinim registrom.
204
rasti celotnega grla in vokalnega trakta, zato moramo v razliènih razvojnih fazah
spremljati glas in njegove karakteristike.
Pevèev lagoden obseg doloèimo tako, da pevec v svoji lagodni legi oponaša sireno (glej
primer vaje za prehode med registri in širjenje glasovnega obsega). Lagoden obseg
postopoma širimo po poltonskih postopih navzgor in navzdol.
Pogoste te ave adolescentnih pevcev
Zraèen, spihan ton
Za obdobje med 12. in 14. letom je znaèilen zraèen glas, ki je posledica nepopolnega ali
kratkega stika med glasilkama (Gackle, 1991; Cooksey, 1992). Pri veèini mladostnikov
ostaja glotis delno odprt. Koordinacija zapiranja glasilk pri mladostnikih ni tako razvita,
zato uporabimo vaje za zapiranje glasilk (gi, ge, ga, go, gu, ki, ke, ka, ko, ku), s katerimi
oblikujemo manj zraèen ton. Zadnji del jezika dvigujemo proti mehkemu nebu, mehko
nebo spušèamo, tok zraka med glasilkama je manjši. Grlo je nizko, sprošèeno.
Primer vaje
Zaèetni ton vaje predstavlja ton temeljne govorne frekvence (F0), kje je obièajno terco
višji od najni jega tona glasovnega obsega in jo izvajamo po poltonskih postopih navzgor,
vse dokler pevec še lahko lagodno poje (pri èemer ima sprošèeno èeljust, pri petju višjih
tonov ne dviguje brade).
Slika 1: Vaja za ozavešèanje resonanènih prostorov
Vir: Bizjak, 2017
Slišni prehodi med registri in širjenje glasovnega obsega
Pri prehodu iz ni jega v višji register se pojavi zraèen, piskajoèi ton. Da bi izenaèili
prehode med registri in širili glasovni obseg, doloèimo pevèevo govorno lego, ki je
odvisna od faze glasovnega razvoja oz. mutacije. Ko v glasu slišimo napetost (pevec ima
zaradi prevelikega pritiska pod glasilkama obèutek, da se mu bo glas zlomil, kar se pojavi
pri prehodu med registri), pevca usmerimo k zmanjšanju glasnosti tona in mehkemu
prehodu med prsnim in glavinim registrom.
204
