Page 208 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 208
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
privlaènejše oblike notnih zbirk, s poetiènimi ilustracijami ali šaljivimi karikaturami ter
bolj z glasbenimi primeri kot pa vajami.
Danes je v Sloveniji ponudba uènih gradiv zelo bogata. Na policah najdemo šole ter zbirke
vaj, etud in skladb, ki smo jih pred desetletjem lahko kupovali samo v dobro zalo enih
specialnih trgovinah na Dunaju, v Parizu, Moskvi ali Amsterdamu. V vseh zgodovinskih
obdobjih so jih ustvarjali odlièni metodiki, veèinoma tudi veliki violinisti, virtuozni
koncertanti. Dostopna so nam novejša dela domaèih avtorjev, redkeje tudi dela, ki so jih v
preteklosti ustvarjali slovenski violinski pedagogi. Najbolj raznolika je ponudba sodobnih
del tujih avtorjev, predstavnikov tujih šolskih sistemov in profiliranih metod. Moderna
tehnologija je prinesla v šolsko prakso tudi spletno nakupovanje.
Uèno gradivo za uèence violine so pri nas pisali Fran Korun Ko eljski, Drago Jeraj, Leon
Pfeifer in Matija Tercelj, Karlo Rupel, Maks Skalar, Dušan Vodišek, ob koncu 20. stoletja
in prehodu v 21. stoletje Kristian Kolman, Darinka Fabiani in Vildana Repše.
V šolskih okoljih z bogato tradicijo v glasbeni kulturi je metodika violinske igre zapisana
v strokovni literaturi za pedagoge. Avtorji so: Leopold Mozart, Karl Flesch, Otakar
Ševèik, Leopold Auer, Jurij Jankeleviè, Abram Jampolski, Konstantin Rodionov, Ivan
Galamijan, Simon Fischer in drugi. Pri nas sta objavljeni dve knji ni deli prof. Roka
Klopèièa, prva z naslovom Violina in druga 100 najlepših skladb za violino, osebno sem
prispevala Metodièna priporoèila za uèitelje violine.
Po prenovi šolstva leta 1996 je izbira uènega gradiva zaupana uèitelju. S tem ima uèitelj
veè svobode, a hkrati prevzema veèjo odgovornost za uèno pot in dose ke ter za vpliv na
celostno osebnost uèenca. Vprašanje izbire uènega gradiva je tesno povezano s
poznavanjem ustrezne literature z vidika glasbene umetnosti in didaktiènih postopkov. Ob
tem ostaja temeljno vprašanje za uèitelja, kako voditi uèenca k doseganju znanj in
obvladovanju vešèine igranja na violino, hkrati pa ustvariti uèinkovito ravnovesje med
zahtevami violinske stroke na eni in sposobnostmi ter osebnostnimi znaèilnostmi otroka
na drugi strani. Na izbiro uènega gradiva vplivajo številni dejavniki: uèiteljevi kriteriji
kakovosti violinske igre, poznavanje razliènih teorij in praktiènih pristopov k pouèevanju
ter njihovih avtentiènih interpretacij, seznanjenost z uènim naèrtom in drugimi predpisi na
podroèju vzgoje in izobra evanja, pouèenost o razvojni psihologiji otrok, razumevanje
kulture kraja in èasa, v katerem ivimo, in vrednot dru ine, ki nam zaupa otroka.
Primerno povezovanje vseh teh dejavnikov v trden, stabilen koncept pomaga uèitelju, da
razvije svojo prilagodljivost posameznim situacijam, da naèrtuje realne cilje in jih dosega
ob podpori skrbno izbranega uènega gradiva.
Prednost uènih gradiv za ni je razrede, ki jih ponuja trg, so velik izbor ter dostopnost –
uèbeniki so poceni (a ne zastonj), in privlaènost, ki se ka e v prikupnih ilustracijah in
raznovrstnih naslovih, ki bogatijo gradivo z asociacijami. To je še posebej pomembno za
opismenjevanje najmlajših. Ustrezno uèno gradivo temelji na problemih stroke in naèelih
postopnosti, nazornosti, diferenciacije in individualizacije. Kadar v uèbenikih zaznamo
208
privlaènejše oblike notnih zbirk, s poetiènimi ilustracijami ali šaljivimi karikaturami ter
bolj z glasbenimi primeri kot pa vajami.
Danes je v Sloveniji ponudba uènih gradiv zelo bogata. Na policah najdemo šole ter zbirke
vaj, etud in skladb, ki smo jih pred desetletjem lahko kupovali samo v dobro zalo enih
specialnih trgovinah na Dunaju, v Parizu, Moskvi ali Amsterdamu. V vseh zgodovinskih
obdobjih so jih ustvarjali odlièni metodiki, veèinoma tudi veliki violinisti, virtuozni
koncertanti. Dostopna so nam novejša dela domaèih avtorjev, redkeje tudi dela, ki so jih v
preteklosti ustvarjali slovenski violinski pedagogi. Najbolj raznolika je ponudba sodobnih
del tujih avtorjev, predstavnikov tujih šolskih sistemov in profiliranih metod. Moderna
tehnologija je prinesla v šolsko prakso tudi spletno nakupovanje.
Uèno gradivo za uèence violine so pri nas pisali Fran Korun Ko eljski, Drago Jeraj, Leon
Pfeifer in Matija Tercelj, Karlo Rupel, Maks Skalar, Dušan Vodišek, ob koncu 20. stoletja
in prehodu v 21. stoletje Kristian Kolman, Darinka Fabiani in Vildana Repše.
V šolskih okoljih z bogato tradicijo v glasbeni kulturi je metodika violinske igre zapisana
v strokovni literaturi za pedagoge. Avtorji so: Leopold Mozart, Karl Flesch, Otakar
Ševèik, Leopold Auer, Jurij Jankeleviè, Abram Jampolski, Konstantin Rodionov, Ivan
Galamijan, Simon Fischer in drugi. Pri nas sta objavljeni dve knji ni deli prof. Roka
Klopèièa, prva z naslovom Violina in druga 100 najlepših skladb za violino, osebno sem
prispevala Metodièna priporoèila za uèitelje violine.
Po prenovi šolstva leta 1996 je izbira uènega gradiva zaupana uèitelju. S tem ima uèitelj
veè svobode, a hkrati prevzema veèjo odgovornost za uèno pot in dose ke ter za vpliv na
celostno osebnost uèenca. Vprašanje izbire uènega gradiva je tesno povezano s
poznavanjem ustrezne literature z vidika glasbene umetnosti in didaktiènih postopkov. Ob
tem ostaja temeljno vprašanje za uèitelja, kako voditi uèenca k doseganju znanj in
obvladovanju vešèine igranja na violino, hkrati pa ustvariti uèinkovito ravnovesje med
zahtevami violinske stroke na eni in sposobnostmi ter osebnostnimi znaèilnostmi otroka
na drugi strani. Na izbiro uènega gradiva vplivajo številni dejavniki: uèiteljevi kriteriji
kakovosti violinske igre, poznavanje razliènih teorij in praktiènih pristopov k pouèevanju
ter njihovih avtentiènih interpretacij, seznanjenost z uènim naèrtom in drugimi predpisi na
podroèju vzgoje in izobra evanja, pouèenost o razvojni psihologiji otrok, razumevanje
kulture kraja in èasa, v katerem ivimo, in vrednot dru ine, ki nam zaupa otroka.
Primerno povezovanje vseh teh dejavnikov v trden, stabilen koncept pomaga uèitelju, da
razvije svojo prilagodljivost posameznim situacijam, da naèrtuje realne cilje in jih dosega
ob podpori skrbno izbranega uènega gradiva.
Prednost uènih gradiv za ni je razrede, ki jih ponuja trg, so velik izbor ter dostopnost –
uèbeniki so poceni (a ne zastonj), in privlaènost, ki se ka e v prikupnih ilustracijah in
raznovrstnih naslovih, ki bogatijo gradivo z asociacijami. To je še posebej pomembno za
opismenjevanje najmlajših. Ustrezno uèno gradivo temelji na problemih stroke in naèelih
postopnosti, nazornosti, diferenciacije in individualizacije. Kadar v uèbenikih zaznamo
208
