Page 203 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 203
Marina Bizjak, PEDAGOŠKI PRISTOPI PRI POUÈEVANJU PETJA ...
Pedagoški pristopi za delo z glasovi v razvoju
V preteklosti je veljalo preprièanje, da mladostniki v èasu izrazitih glasovnih sprememb
ne smejo peti. Še danes pogosto dobijo navodila, naj ne pojejo. Sodobne teorije
spodbujajo petje skozi mutacijske faze, v ospredje pa postavljajo individualno in redno
izvajanje vokalno-tehniènih vaj prilagojenih posameznikovim glasovnim sposobnostim
in znaèilnostim. Naloga uèitelja je izbira kakovostnih vokalno-tehniènih vaj, ki so
primerne za vsakega posameznika posebej, s katerimi bo razvil zdrav glas adolescenta, ga
hkrati pritegnil k rednemu izvajanju vaj in mu ohranjal veselje do petja tudi v obdobju
izrazito slabših pevskih sposobnosti. Navedeno za uèitelja predstavlja veliko
odgovornost, za izboljšanje pedagoškega procesa pa je kljuènega pomena. Vse veè je
dokazov, da mnogo pevk in pevcev v èasu glasovnih sprememb izgubi zaupanje v svoje
pevske sposobnosti, zato s petjem prenehajo, ko odrastejo (Ruddock, Leong, 2005).
Spremembe, ki jih do ivljajo fantje v èasu glasovnega razvoja, so bolj izrazite kot tiste, ki
jih obèutijo dekleta. Sklepamo, da je prav to razlog za pomankanje fantovskih glasov v
zborih (Freer, 2007). Pevci se èutijo neuspešne, pri petju jim je zelo nerodno in nelagodno,
pogosto dobijo navodila naj ne pojejo oz. ne dobijo prilo nosti za prepevanje in s tem
mo nosti glasovnega razvoja (Freer in Ververis, 2011). V tej toèki najveèji izziv
predstavlja pouèevanje glasu v èasu izrazitih glasovnih sprememb. Kako pristopiti?
Uèitelj ima v tej fazi pomembno vlogo. Zaradi specifiènih glasovnih karakteristik je
priporoèljiv individualni pristop, vsaj dekleta in fante upeva loèeno (mogoèe še znotraj teh
dveh skupin oblikuje manjše skupine pevcev s podobnimi glasovnimi sposobnostmi in
znaèilnostmi), predvsem mora biti pozoren nanamen, ki ga eli doseèi s posamezno vajo.
Za uspešno oblikovanje glasu mora vaje s pevci izvajati redno, v manjših sklopih. Poleg
naèrtno izbranih vokalno-tehniènih vaj mora pozornost usmeriti v izbiro glasbene
literature, ki naj ustreza obsegu, v katerem pevci lahko lagodno pojejo, neglede na
razlièno glasovno (razvojno) fazo. Prav zaradi razvojnih faz in nenehnih sprememb, je
stalno spremljanje glasovnega razvoja pevcev pri pedagoškem delu
nujno.Vokalno-tehniène vaje naj bodo namenjene razgibavanju celotnega vokalnega
trakta, postopnemu ogrevanju in obremenitvi posameznikovih sposobnosti. Pred
izvajanjem vaj je nujno poznavanje in upoštevanje pravil glasovne higiene in dejavnikov,
ki slabo vplivajo na glas.
Kako lahko uèitelj dobi informacije o pevèevih glasovnih sposobnostih in
znaèilnostih?
Rast grla lahko ocenimo glede na velikost in polo aj grla, glede na sekundarne spolne
znake, pevec bo pri petju napenjal vratne mišice in mišice okoli ust, z doloèanjem temeljne
govorne frekvence (F0).
Vsak pevec naj v zmernem tempu odšteva od številke 10 do 0. Z vajo dobi uèitelj
informacijo o pevèevi govorni frekvenci (F0), hkrati pa lahko v glasu prepozna doloèene
glasovne znaèilnosti kot npr. zraèen, grleni ton, hripav glas idr. Ni anje temeljne govorne
frekvence (F0) nakazuje na glasovno spremembo, ki je posledica podaljšanja glasilk in
203
Pedagoški pristopi za delo z glasovi v razvoju
V preteklosti je veljalo preprièanje, da mladostniki v èasu izrazitih glasovnih sprememb
ne smejo peti. Še danes pogosto dobijo navodila, naj ne pojejo. Sodobne teorije
spodbujajo petje skozi mutacijske faze, v ospredje pa postavljajo individualno in redno
izvajanje vokalno-tehniènih vaj prilagojenih posameznikovim glasovnim sposobnostim
in znaèilnostim. Naloga uèitelja je izbira kakovostnih vokalno-tehniènih vaj, ki so
primerne za vsakega posameznika posebej, s katerimi bo razvil zdrav glas adolescenta, ga
hkrati pritegnil k rednemu izvajanju vaj in mu ohranjal veselje do petja tudi v obdobju
izrazito slabših pevskih sposobnosti. Navedeno za uèitelja predstavlja veliko
odgovornost, za izboljšanje pedagoškega procesa pa je kljuènega pomena. Vse veè je
dokazov, da mnogo pevk in pevcev v èasu glasovnih sprememb izgubi zaupanje v svoje
pevske sposobnosti, zato s petjem prenehajo, ko odrastejo (Ruddock, Leong, 2005).
Spremembe, ki jih do ivljajo fantje v èasu glasovnega razvoja, so bolj izrazite kot tiste, ki
jih obèutijo dekleta. Sklepamo, da je prav to razlog za pomankanje fantovskih glasov v
zborih (Freer, 2007). Pevci se èutijo neuspešne, pri petju jim je zelo nerodno in nelagodno,
pogosto dobijo navodila naj ne pojejo oz. ne dobijo prilo nosti za prepevanje in s tem
mo nosti glasovnega razvoja (Freer in Ververis, 2011). V tej toèki najveèji izziv
predstavlja pouèevanje glasu v èasu izrazitih glasovnih sprememb. Kako pristopiti?
Uèitelj ima v tej fazi pomembno vlogo. Zaradi specifiènih glasovnih karakteristik je
priporoèljiv individualni pristop, vsaj dekleta in fante upeva loèeno (mogoèe še znotraj teh
dveh skupin oblikuje manjše skupine pevcev s podobnimi glasovnimi sposobnostmi in
znaèilnostmi), predvsem mora biti pozoren nanamen, ki ga eli doseèi s posamezno vajo.
Za uspešno oblikovanje glasu mora vaje s pevci izvajati redno, v manjših sklopih. Poleg
naèrtno izbranih vokalno-tehniènih vaj mora pozornost usmeriti v izbiro glasbene
literature, ki naj ustreza obsegu, v katerem pevci lahko lagodno pojejo, neglede na
razlièno glasovno (razvojno) fazo. Prav zaradi razvojnih faz in nenehnih sprememb, je
stalno spremljanje glasovnega razvoja pevcev pri pedagoškem delu
nujno.Vokalno-tehniène vaje naj bodo namenjene razgibavanju celotnega vokalnega
trakta, postopnemu ogrevanju in obremenitvi posameznikovih sposobnosti. Pred
izvajanjem vaj je nujno poznavanje in upoštevanje pravil glasovne higiene in dejavnikov,
ki slabo vplivajo na glas.
Kako lahko uèitelj dobi informacije o pevèevih glasovnih sposobnostih in
znaèilnostih?
Rast grla lahko ocenimo glede na velikost in polo aj grla, glede na sekundarne spolne
znake, pevec bo pri petju napenjal vratne mišice in mišice okoli ust, z doloèanjem temeljne
govorne frekvence (F0).
Vsak pevec naj v zmernem tempu odšteva od številke 10 do 0. Z vajo dobi uèitelj
informacijo o pevèevi govorni frekvenci (F0), hkrati pa lahko v glasu prepozna doloèene
glasovne znaèilnosti kot npr. zraèen, grleni ton, hripav glas idr. Ni anje temeljne govorne
frekvence (F0) nakazuje na glasovno spremembo, ki je posledica podaljšanja glasilk in
203
