Page 202 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 202
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
pospešena rast grla, ki je najbolj izra ena pri fantih. Velikost celotnega grlnega skeleta je
pri fantih po puberteti veèja. Glasilki se podaljšata tudi za 100 %, torej na 200 % dol ine
pred zaèetkom hitre rasti grla. Pri fantih se bolj poveèajo tudi odzvoèna cev in pljuène
funkcije, kar prav tako vpliva na glas (Hoèevar Bolte ar, 2008).
Izsledki nekaterih raziskav ka ejo, da proces razvoja glasu v mutaciji pri dekletih ni tako
oèiten kot pri fantih (Cihonski, 2003). Glasilki se poveèata po dol ini za pribli no 4 mm
ali 34 % (Kahane, 1982), vokalni trakt se razširi, vendar ne tako oèitno kot pri fantih.
Temeljna govorna frekvenca se zni a za interval terce, kvarte (3-4 poltone, poveèa se
zraènost v tonu, glas je lahko hripav, prisotna je intonanèna nestabilnost, glas se lomi,
prehodi med registri postanejo slišni, pojavijo se te ave pri fonaciji, glasovni obseg je
omejen, kar posledièno ustvari nelagodne obèutke pri petju (Gackle, 1991). Pri fantih se
izrazito poveèa šèitasti hrustanec, ki postane bolj konièasto oblikovan in ustvari relativno
viden, štrleèi del grla, imenovan Adamovo jabolko. Temeljna govorna frekvenca se
fantom zni a za interval oktave (12 poltonov). Glasovne spremembe se odra ajo kot
pomanjkanje zgornjega obsega, glasovni obseg je omejen, glas se lomi, lahko je zraèen in
hripav, prehodi med registri postanejo slišni, pojavi se hitra glasovna utrujenost
(predvsem pri petju dolgih vokalov).
Znaèilnosti glasu skozi posamezne glasovne (razvojne) fraze
Na podlagi dosedanjih raziskav, avtorji v ospredje postavljajo dve glasovni klasifikaciji.
Na podroèju dekliških glasov v literaturi najpogosteje zasledimo klasifikacijo Lynne
Gackle (1985), na podroèju fantovskih glasov pa avtorji navajajo Johnna Cooksey-ja
(1977a, 1977b, 1977c). L. Gackle (1985) ugotavlja, da se pri dekletih ob pojavu prvih
sprememb poveèa zraènost v tonu, glas se lahko lomi. Proti koncu izrazitih glasovnih
sprememb zaznamo veèji glasovni obseg. Cooksey (1977a, 1977b, 1977c) pri fantih
izpostavlja, da se glas obèutno zni a, v višinah postane nestabilen, hripav, raskav. Veèja
glasovna stabilnost ka e na konec izrazitih glasovnih sprememb.
Skrb za glas v adolescenci
Na kakovost glasu in posledièno tudi na glasovni razvoj vplivajo glasovne in govorne
navade mladostnika ter še nekateri drugi dejavniki, napaèna, prevelika raba ali pa celo
zloraba glasu. V èasu adolescence, ko prihaja do glasovnih sprememb, ko je zaradi hitre
rasti glasilk in soèasnega razvoja nadzora funkcije glasilk fonacijski aparat še posebej
obèutljiv, so zdrave glasovne in govorne navade mladostnikov še posebej pomembne.
Obstaja namreè nevarnost razvoja napaène tehnike fonacije tako pri govoru kot pri petju
ali nastanka organskih glasovnih sprememb na glasilkah pri prekomerni glasovni rabi. V
tem èasu se odsvetuje obremenjevanje glasu, mladostnikove glasovne obremenitev
prilagodimo njegovim sposobnostim. Mladostniki naj se izogibajo glasnemu, tihemu
govorjenju, šepetanju, krièanju, glasnemu kašljanju, oponašanju ivali, motorjev,
imitaciji pevcev, ter pretiravanju s petjem in petju izven svojega obsega (Hoèevar
Bolte ar, 2008).
202
pospešena rast grla, ki je najbolj izra ena pri fantih. Velikost celotnega grlnega skeleta je
pri fantih po puberteti veèja. Glasilki se podaljšata tudi za 100 %, torej na 200 % dol ine
pred zaèetkom hitre rasti grla. Pri fantih se bolj poveèajo tudi odzvoèna cev in pljuène
funkcije, kar prav tako vpliva na glas (Hoèevar Bolte ar, 2008).
Izsledki nekaterih raziskav ka ejo, da proces razvoja glasu v mutaciji pri dekletih ni tako
oèiten kot pri fantih (Cihonski, 2003). Glasilki se poveèata po dol ini za pribli no 4 mm
ali 34 % (Kahane, 1982), vokalni trakt se razširi, vendar ne tako oèitno kot pri fantih.
Temeljna govorna frekvenca se zni a za interval terce, kvarte (3-4 poltone, poveèa se
zraènost v tonu, glas je lahko hripav, prisotna je intonanèna nestabilnost, glas se lomi,
prehodi med registri postanejo slišni, pojavijo se te ave pri fonaciji, glasovni obseg je
omejen, kar posledièno ustvari nelagodne obèutke pri petju (Gackle, 1991). Pri fantih se
izrazito poveèa šèitasti hrustanec, ki postane bolj konièasto oblikovan in ustvari relativno
viden, štrleèi del grla, imenovan Adamovo jabolko. Temeljna govorna frekvenca se
fantom zni a za interval oktave (12 poltonov). Glasovne spremembe se odra ajo kot
pomanjkanje zgornjega obsega, glasovni obseg je omejen, glas se lomi, lahko je zraèen in
hripav, prehodi med registri postanejo slišni, pojavi se hitra glasovna utrujenost
(predvsem pri petju dolgih vokalov).
Znaèilnosti glasu skozi posamezne glasovne (razvojne) fraze
Na podlagi dosedanjih raziskav, avtorji v ospredje postavljajo dve glasovni klasifikaciji.
Na podroèju dekliških glasov v literaturi najpogosteje zasledimo klasifikacijo Lynne
Gackle (1985), na podroèju fantovskih glasov pa avtorji navajajo Johnna Cooksey-ja
(1977a, 1977b, 1977c). L. Gackle (1985) ugotavlja, da se pri dekletih ob pojavu prvih
sprememb poveèa zraènost v tonu, glas se lahko lomi. Proti koncu izrazitih glasovnih
sprememb zaznamo veèji glasovni obseg. Cooksey (1977a, 1977b, 1977c) pri fantih
izpostavlja, da se glas obèutno zni a, v višinah postane nestabilen, hripav, raskav. Veèja
glasovna stabilnost ka e na konec izrazitih glasovnih sprememb.
Skrb za glas v adolescenci
Na kakovost glasu in posledièno tudi na glasovni razvoj vplivajo glasovne in govorne
navade mladostnika ter še nekateri drugi dejavniki, napaèna, prevelika raba ali pa celo
zloraba glasu. V èasu adolescence, ko prihaja do glasovnih sprememb, ko je zaradi hitre
rasti glasilk in soèasnega razvoja nadzora funkcije glasilk fonacijski aparat še posebej
obèutljiv, so zdrave glasovne in govorne navade mladostnikov še posebej pomembne.
Obstaja namreè nevarnost razvoja napaène tehnike fonacije tako pri govoru kot pri petju
ali nastanka organskih glasovnih sprememb na glasilkah pri prekomerni glasovni rabi. V
tem èasu se odsvetuje obremenjevanje glasu, mladostnikove glasovne obremenitev
prilagodimo njegovim sposobnostim. Mladostniki naj se izogibajo glasnemu, tihemu
govorjenju, šepetanju, krièanju, glasnemu kašljanju, oponašanju ivali, motorjev,
imitaciji pevcev, ter pretiravanju s petjem in petju izven svojega obsega (Hoèevar
Bolte ar, 2008).
202
