Page 176 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 176
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
osmišljajo abstraktnost glasbenih elementov, njihovih pojmov in zakonitosti. V
slovenskem prostoru se tako vkljuèujejo v pouk nauka o glasbi tudi pristopi, ki so prisotni
v tujih didaktiènih konceptih; v našem okolju je najbolj aktualen med temi didaktièni
koncept Edgarja Willemsa.
V pedagoški praksi se stalno sreèujemo s problemom, kako doseèi razumevanje glasbenih
pojmov in zakonitosti skozi temeljne dejavnosti nauka o glasbi, z uèenèevo lastno
aktivnostjo, ki podpira razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti, v tesni povezavi z
usvajanjem glasbenih elementov na ritmiènem, melodiènem, harmonskem in oblikovnem
podroèju. Iskanje rešitev na tem podroèju nas je vodilo v naèrtovanje in izvedbo projekta,
ki je temeljil na principih koncepta montessori pedagogike. Aplikacijo naèel montessori
pedagogike s predhodno premišljeno naèrtovanimi in izdelanimi didaktiènimi materiali,
skladnimi z njenimi naèeli, smo izvedli pri skupinskem pouku nauka o glasbi v 2., 4. in 5.
razredu. Projekt, ki je bil izveden v obdobju petih mesecev (2017), je potekal v okviru
Akademije za glasbo, Univerze v Ljubljani, zasebne glasbene šole Arsem ter zasebnega
montessori vrtca Hiša otrok Cinca Binca. V prispevku predstavljamo ivljenje in delo
Marie Montessori, koncept Montessori pedagogike in predstavljamo cilje projekta ter
uèinke izvedenega projekta na glasbeni razvoj uèencev v glasbenem šolstvu.
Kdo je Maria Montessori?
Pedagogika montessori temelji na opazovanjih in odkritjih dr. Marije Montessori. Marija
Montessori se je rodila 21.8.1870 v vzhodni Italiji, od petega leta naprej pa je ivela in se
šolala v Rimu. Bila je zelo drugaèno dekle, saj se je zanimala za matematiko in kasneje
medicino, ki sta takrat sodili med strogo moške vede. Leta 1896 je tako kot prva enska v
Italiji diplomirala iz medicine. Imela je dar za nastopanje v javnosti, izkušnje ivljenja in
dela v izkljuèno moških okoljih pa so jo pripeljala do globoke zavzetosti za pravice ensk.
Obe strasti sta bili vzrok, da je e leto po zakljuèku študija nastopila kot govornica na
feministiènem zborovanju v Berlinu. Njena prva zaposlitev je bila delo z odraslimi
duševnimi bolniki in duševno prizadetimi otroki. Take otroke so v tistem èasu zapirali v
posebne ustanove skupaj z odraslimi, za njihovi temeljni dejavnosti, igro in šolanje, pa ni
bilo poskrbljeno. Marija je v elji po obogatitvi ivljenja teh ubogih otrok prièela
preuèevati francoske avtorje, ki so se takrat ukvarjali s pouèevanjem duševno prizadetih
otrok v Parizu. Leta 1899 ji je bilo ponujeno mesto ravnateljice nove šole za duševno
prizadete otroke v Rimu. Ko je v èasu vodenja šole opazovala delo otrok in uèiteljev v
ostalih šolah, je bila zgro ena nad strogim, frontalnim naèinom pouèevanja otrok, ki so
nad novimi znanji popolnoma izgubili zanimanje. Dve leti zatem je opustila to funkcijo in
se vpisala na fakulteto, kjer je študirala metode pouèevanja higiene in psihologije. Študij
jo je spodbudil k pisanju èlankov o medicini in izobra evanju, leta 1904 pa je postala
odgovorna za izobra evanje uèiteljev na rimski univerzi (Pollard, 1997, Ipavec, 2005).
Njeno ivljenjsko poslanstvo se je zaèelo v San Lorenzu z ustanovitvijo Casa dei
Bambini, Hiše otrok, ki je bila namenjena otrokom revnih delavskih dru in. Za njih je
naroèila pripomoèke, ki jih je uporabljala pri delu z duševno bolnimi otroki. Delo otrok s
temi pripomoèki v vnaprej premišljeno pripravljenem okolju je le opazovala in si skrbno
zapisovala svoja opa anja in individualni napredek otrok. Opazovanje otrok in sprotno
176
osmišljajo abstraktnost glasbenih elementov, njihovih pojmov in zakonitosti. V
slovenskem prostoru se tako vkljuèujejo v pouk nauka o glasbi tudi pristopi, ki so prisotni
v tujih didaktiènih konceptih; v našem okolju je najbolj aktualen med temi didaktièni
koncept Edgarja Willemsa.
V pedagoški praksi se stalno sreèujemo s problemom, kako doseèi razumevanje glasbenih
pojmov in zakonitosti skozi temeljne dejavnosti nauka o glasbi, z uèenèevo lastno
aktivnostjo, ki podpira razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti, v tesni povezavi z
usvajanjem glasbenih elementov na ritmiènem, melodiènem, harmonskem in oblikovnem
podroèju. Iskanje rešitev na tem podroèju nas je vodilo v naèrtovanje in izvedbo projekta,
ki je temeljil na principih koncepta montessori pedagogike. Aplikacijo naèel montessori
pedagogike s predhodno premišljeno naèrtovanimi in izdelanimi didaktiènimi materiali,
skladnimi z njenimi naèeli, smo izvedli pri skupinskem pouku nauka o glasbi v 2., 4. in 5.
razredu. Projekt, ki je bil izveden v obdobju petih mesecev (2017), je potekal v okviru
Akademije za glasbo, Univerze v Ljubljani, zasebne glasbene šole Arsem ter zasebnega
montessori vrtca Hiša otrok Cinca Binca. V prispevku predstavljamo ivljenje in delo
Marie Montessori, koncept Montessori pedagogike in predstavljamo cilje projekta ter
uèinke izvedenega projekta na glasbeni razvoj uèencev v glasbenem šolstvu.
Kdo je Maria Montessori?
Pedagogika montessori temelji na opazovanjih in odkritjih dr. Marije Montessori. Marija
Montessori se je rodila 21.8.1870 v vzhodni Italiji, od petega leta naprej pa je ivela in se
šolala v Rimu. Bila je zelo drugaèno dekle, saj se je zanimala za matematiko in kasneje
medicino, ki sta takrat sodili med strogo moške vede. Leta 1896 je tako kot prva enska v
Italiji diplomirala iz medicine. Imela je dar za nastopanje v javnosti, izkušnje ivljenja in
dela v izkljuèno moških okoljih pa so jo pripeljala do globoke zavzetosti za pravice ensk.
Obe strasti sta bili vzrok, da je e leto po zakljuèku študija nastopila kot govornica na
feministiènem zborovanju v Berlinu. Njena prva zaposlitev je bila delo z odraslimi
duševnimi bolniki in duševno prizadetimi otroki. Take otroke so v tistem èasu zapirali v
posebne ustanove skupaj z odraslimi, za njihovi temeljni dejavnosti, igro in šolanje, pa ni
bilo poskrbljeno. Marija je v elji po obogatitvi ivljenja teh ubogih otrok prièela
preuèevati francoske avtorje, ki so se takrat ukvarjali s pouèevanjem duševno prizadetih
otrok v Parizu. Leta 1899 ji je bilo ponujeno mesto ravnateljice nove šole za duševno
prizadete otroke v Rimu. Ko je v èasu vodenja šole opazovala delo otrok in uèiteljev v
ostalih šolah, je bila zgro ena nad strogim, frontalnim naèinom pouèevanja otrok, ki so
nad novimi znanji popolnoma izgubili zanimanje. Dve leti zatem je opustila to funkcijo in
se vpisala na fakulteto, kjer je študirala metode pouèevanja higiene in psihologije. Študij
jo je spodbudil k pisanju èlankov o medicini in izobra evanju, leta 1904 pa je postala
odgovorna za izobra evanje uèiteljev na rimski univerzi (Pollard, 1997, Ipavec, 2005).
Njeno ivljenjsko poslanstvo se je zaèelo v San Lorenzu z ustanovitvijo Casa dei
Bambini, Hiše otrok, ki je bila namenjena otrokom revnih delavskih dru in. Za njih je
naroèila pripomoèke, ki jih je uporabljala pri delu z duševno bolnimi otroki. Delo otrok s
temi pripomoèki v vnaprej premišljeno pripravljenem okolju je le opazovala in si skrbno
zapisovala svoja opa anja in individualni napredek otrok. Opazovanje otrok in sprotno
176
