Page 172 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 172
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
dejavnostih in vsebinah ter navedenih temeljnih standardih znanja, ki so v programu
Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu zahtevnejši, še posebej na podroèju razvoja
elementarnih glasbenih sposobnosti. Torej, kateri elementi kurikula in dejavniki ter ravni
uèenja bi lahko pri izvajanju programa Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu vplivali
na višjo stopnjo razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha od 5 do 6 let starih otrok?
Program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu:
– izpostavlja elemente, ki izhajajo iz otrokove narave, njegovih izkušenj in
ivljenjskih situacij;
– temelji na aktivnem do ivljanju in èustvenem obèutenju glasbenih izkušenj;
– izkljuèuje izven glasbene vsebine (risbe, barve, zgodbe …) in uporablja samo
glasbene elemente (zvok, intervale, akorde, lestvice, melodijo …);
– sledi artikulaciji uène enote oziroma predpisuje izvedbo uène ure, ki se zaène z
vzgojo slušnega zaznavanja, kjer so podrobno opredeljene dejavnosti s cilji,
sledijo ritmièna vzgoja, prav tako z zapisi konkretnih dejavnosti, in petje pesmi,
ki je osrednji del vsake glasbene ure. Poseben poudarek je na uèenju pesmi za
uèenje intervalov in trozvokov, uporabi solmizacijskih zlogov, nakazovanju
melodiène linije z gibom roke in likovnem zapisu. Konec uène ure je posveèen
naravnemu telesnemu gibanju, katerega namen je razvijanje obèutka za ritem;
– daje velik poudarek posebnim Willemsovim didaktiènim pripomoèkom (notna
gradiva, glasbila - infratonalni metalofon, zbirke zvonèkov, flavta na poteg …);
– izvaja uèitelj, ki je uspešno zakljuèil izobra evanje glasbenih pedagogov po
metodološkem sistemu Edgarja Willemsa.
Uèiteljevo oziroma vzgojiteljevo delo v predšolskem obdobju otroka mora biti zasnovano
na spodbujanju do ivljanja glasbenih vsebin in na metodah dela, ki temeljijo na otroški
igri. Tako kot pravi Carlow (2015), naj bi otroci glasbene vsebine do ivljali, preden jih
ozavestijo na intelektualni ravni. Èustveni procesi spodbujajo aktivnosti na spoznavnem
in gibalnem podroèju. Na interakcijskem odnosu èustvenih, spoznavnih in gibalnih
procesov pa temelji glasbeni razvoj. Èe elimo narediti glasbo privlaèno, jo moramo
do ivljati slušno. Zvok in ritem sta dovolj bogata, da vzbudita interes otrok ob pomoèi
zvoènih didaktiènih pripomoèkov (Damaceno, 1990). Takšen pristop, ki ga zagovarja
metodologija Edgarja Willemsa, vsekakor pozitivno vpliva na glasbeni razvoj
predšolskega otroka, kar dokazujejo tudi izsledki raziskave.
Ugotovljena empirièna spoznanja naj bi pomenila spodbudo glasbenim pedagogom,
strokovnjakom iz prakse in naèrtovalcem kurikula, da na podroèju glasbenega in
splošnega predšolskega izobra evanja sledijo dobrim praksam ter analitièno in kritièno
pristopajo k naèrtovanemu in izvedbenemu kurikulu.
172
dejavnostih in vsebinah ter navedenih temeljnih standardih znanja, ki so v programu
Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu zahtevnejši, še posebej na podroèju razvoja
elementarnih glasbenih sposobnosti. Torej, kateri elementi kurikula in dejavniki ter ravni
uèenja bi lahko pri izvajanju programa Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu vplivali
na višjo stopnjo razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha od 5 do 6 let starih otrok?
Program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu:
– izpostavlja elemente, ki izhajajo iz otrokove narave, njegovih izkušenj in
ivljenjskih situacij;
– temelji na aktivnem do ivljanju in èustvenem obèutenju glasbenih izkušenj;
– izkljuèuje izven glasbene vsebine (risbe, barve, zgodbe …) in uporablja samo
glasbene elemente (zvok, intervale, akorde, lestvice, melodijo …);
– sledi artikulaciji uène enote oziroma predpisuje izvedbo uène ure, ki se zaène z
vzgojo slušnega zaznavanja, kjer so podrobno opredeljene dejavnosti s cilji,
sledijo ritmièna vzgoja, prav tako z zapisi konkretnih dejavnosti, in petje pesmi,
ki je osrednji del vsake glasbene ure. Poseben poudarek je na uèenju pesmi za
uèenje intervalov in trozvokov, uporabi solmizacijskih zlogov, nakazovanju
melodiène linije z gibom roke in likovnem zapisu. Konec uène ure je posveèen
naravnemu telesnemu gibanju, katerega namen je razvijanje obèutka za ritem;
– daje velik poudarek posebnim Willemsovim didaktiènim pripomoèkom (notna
gradiva, glasbila - infratonalni metalofon, zbirke zvonèkov, flavta na poteg …);
– izvaja uèitelj, ki je uspešno zakljuèil izobra evanje glasbenih pedagogov po
metodološkem sistemu Edgarja Willemsa.
Uèiteljevo oziroma vzgojiteljevo delo v predšolskem obdobju otroka mora biti zasnovano
na spodbujanju do ivljanja glasbenih vsebin in na metodah dela, ki temeljijo na otroški
igri. Tako kot pravi Carlow (2015), naj bi otroci glasbene vsebine do ivljali, preden jih
ozavestijo na intelektualni ravni. Èustveni procesi spodbujajo aktivnosti na spoznavnem
in gibalnem podroèju. Na interakcijskem odnosu èustvenih, spoznavnih in gibalnih
procesov pa temelji glasbeni razvoj. Èe elimo narediti glasbo privlaèno, jo moramo
do ivljati slušno. Zvok in ritem sta dovolj bogata, da vzbudita interes otrok ob pomoèi
zvoènih didaktiènih pripomoèkov (Damaceno, 1990). Takšen pristop, ki ga zagovarja
metodologija Edgarja Willemsa, vsekakor pozitivno vpliva na glasbeni razvoj
predšolskega otroka, kar dokazujejo tudi izsledki raziskave.
Ugotovljena empirièna spoznanja naj bi pomenila spodbudo glasbenim pedagogom,
strokovnjakom iz prakse in naèrtovalcem kurikula, da na podroèju glasbenega in
splošnega predšolskega izobra evanja sledijo dobrim praksam ter analitièno in kritièno
pristopajo k naèrtovanemu in izvedbenemu kurikulu.
172
