Page 177 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 177
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
evidentiranje otrokovih odzivov pri njihovem delu je bilo izhodišèe za razvoj montessori
pedagogike in njenih aktualnih didaktiènih konceptov. Pri naèrtovanju dejavnosti je
izhajala iz spontanih reakcij in aktivnosti otrok. Zavedala se je, da se otroci elijo uèiti, èe
jim pripravimo ustrezno okolje in vanj vkljuèimo njim ustrezne pripomoèke, s katerimi
lahko z lastno aktivnostjo usvajajo izkušnje na poti uèenja.
Ob opazovanju otrok in njihovega razvoja je spoznala pomembna in do tedaj še neznana
dejstva o vedenju otrok. Ugotovila je, da si otroci radi med seboj pomagajo, se uèijo drug
od drugega, imajo potrebo po redu in èistoèi, celo tišini. Opazila je, da jih privlaèijo
razliène barve in oblike, zato je v svoj koncept dela vkljuèevala razliène materiale, s
katerimi je spodbujala veèèutno uèenje. Njena dognanja so tudi pokazala, da imajo otroci
eljo po veèkratnem ponavljanju istih dejavnosti, kar jim daje obèutek naravne varnosti.
Svoja spoznanja je na temelju opazovanj izrazila v mnogih priroènikih in jih posredovala
širši javnosti v okviru predavanj po celem svetu (ZDA, Španija, Nizozemska, Indija idr.).
Za seboj je zapustila pomemben plod svojega ivljenjskega dela, ki se odra a v še danes
aktualnem pedagoško-didaktiènem konceptu montessori pedagogike v evropskem in
svetovnem merilu (Pollard, 1997, Ipavec, 2005).
Pedagoški koncept Marie Montessori
Maria Montessori je v svojem dolgoletnem longitudinalnem opazovanju odkrivala
otrokove temeljne znaèilnosti in potrebe, ki jih je strnila takole: veselje pri uèenju,
ljubezen do reda, potreba po neodvisnosti, potreba po spoštovanju, zanimanje za dejstva
in zgodbe (Pitamic, 2013). Otrokova potreba po neodvisnosti in spoštovanju jo je vodila,
da je v središèe uènega procesa postavila prav njega, kar je bila ena izmed
najpomembnejših sprememb v dotedanjih pedagoških pristopih. Vzgojitelju je dodelila
vlogo opazovalca in raziskovalca, ki ustvarja uèno izkušnjo za otroka in v predhodno
skrbno pripravljenem uènem okolju spremlja njegove potrebe in napredek v èasu njegove
aktivnosti. Pripravljeno uèno okolje predstavljajo premišljeno izdelani materiali, ki
vkljuèujejo razliène tipe nalog za doseganje uènih ciljev na razliènih podroèjih, kot so:
podroèje vsakdanjega ivljenja, podroèje zaznavanja, podroèje jezika, podroèje
matematike, podroèje umetniške dejavnosti in podroèje znanosti. Vsak material mora
otroka posredno pripraviti na nekaj, kar se bo uèil v prihodnosti, imeti mora neko mikavno
»vstopno« toèko, ki otroka pritegne k raziskovanju, in mu obenem omogoèati, da sam
preverja svoje rešitve (Montessori, 2011). Pripomoèki, ki jih je razvila, imenovani
»materiali« ali »èutni pripomoèki«, tudi »didaktièni pripomoèki«, so bili torej plod
opazovanja razvoja otrok pri dejavnostih. Njen koncept spodbuja otrokovo
samomotivacijo, samodisciplino, samospoznavanje. Materiali spodbujajo otrokov razvoj
lastnih zmo nosti, pridobivanja znanj in vešèin, samostojnost, sistematièen pristop k
reševanju te av ter spodbujajo veselje do uèenja. Marija Montessori je v svojih
opazovanjih namreè spoznala, da je samomotivacija otroka edini verodostojen impulz za
uèenje.
Koncept montessori pedagogike zaobjema glasbo kot inherentni neloèljivi del v procesu
pouèevanja. Glasba je sestavni del matematike, jezika, umetnosti in znanosti in nikoli ni
177
evidentiranje otrokovih odzivov pri njihovem delu je bilo izhodišèe za razvoj montessori
pedagogike in njenih aktualnih didaktiènih konceptov. Pri naèrtovanju dejavnosti je
izhajala iz spontanih reakcij in aktivnosti otrok. Zavedala se je, da se otroci elijo uèiti, èe
jim pripravimo ustrezno okolje in vanj vkljuèimo njim ustrezne pripomoèke, s katerimi
lahko z lastno aktivnostjo usvajajo izkušnje na poti uèenja.
Ob opazovanju otrok in njihovega razvoja je spoznala pomembna in do tedaj še neznana
dejstva o vedenju otrok. Ugotovila je, da si otroci radi med seboj pomagajo, se uèijo drug
od drugega, imajo potrebo po redu in èistoèi, celo tišini. Opazila je, da jih privlaèijo
razliène barve in oblike, zato je v svoj koncept dela vkljuèevala razliène materiale, s
katerimi je spodbujala veèèutno uèenje. Njena dognanja so tudi pokazala, da imajo otroci
eljo po veèkratnem ponavljanju istih dejavnosti, kar jim daje obèutek naravne varnosti.
Svoja spoznanja je na temelju opazovanj izrazila v mnogih priroènikih in jih posredovala
širši javnosti v okviru predavanj po celem svetu (ZDA, Španija, Nizozemska, Indija idr.).
Za seboj je zapustila pomemben plod svojega ivljenjskega dela, ki se odra a v še danes
aktualnem pedagoško-didaktiènem konceptu montessori pedagogike v evropskem in
svetovnem merilu (Pollard, 1997, Ipavec, 2005).
Pedagoški koncept Marie Montessori
Maria Montessori je v svojem dolgoletnem longitudinalnem opazovanju odkrivala
otrokove temeljne znaèilnosti in potrebe, ki jih je strnila takole: veselje pri uèenju,
ljubezen do reda, potreba po neodvisnosti, potreba po spoštovanju, zanimanje za dejstva
in zgodbe (Pitamic, 2013). Otrokova potreba po neodvisnosti in spoštovanju jo je vodila,
da je v središèe uènega procesa postavila prav njega, kar je bila ena izmed
najpomembnejših sprememb v dotedanjih pedagoških pristopih. Vzgojitelju je dodelila
vlogo opazovalca in raziskovalca, ki ustvarja uèno izkušnjo za otroka in v predhodno
skrbno pripravljenem uènem okolju spremlja njegove potrebe in napredek v èasu njegove
aktivnosti. Pripravljeno uèno okolje predstavljajo premišljeno izdelani materiali, ki
vkljuèujejo razliène tipe nalog za doseganje uènih ciljev na razliènih podroèjih, kot so:
podroèje vsakdanjega ivljenja, podroèje zaznavanja, podroèje jezika, podroèje
matematike, podroèje umetniške dejavnosti in podroèje znanosti. Vsak material mora
otroka posredno pripraviti na nekaj, kar se bo uèil v prihodnosti, imeti mora neko mikavno
»vstopno« toèko, ki otroka pritegne k raziskovanju, in mu obenem omogoèati, da sam
preverja svoje rešitve (Montessori, 2011). Pripomoèki, ki jih je razvila, imenovani
»materiali« ali »èutni pripomoèki«, tudi »didaktièni pripomoèki«, so bili torej plod
opazovanja razvoja otrok pri dejavnostih. Njen koncept spodbuja otrokovo
samomotivacijo, samodisciplino, samospoznavanje. Materiali spodbujajo otrokov razvoj
lastnih zmo nosti, pridobivanja znanj in vešèin, samostojnost, sistematièen pristop k
reševanju te av ter spodbujajo veselje do uèenja. Marija Montessori je v svojih
opazovanjih namreè spoznala, da je samomotivacija otroka edini verodostojen impulz za
uèenje.
Koncept montessori pedagogike zaobjema glasbo kot inherentni neloèljivi del v procesu
pouèevanja. Glasba je sestavni del matematike, jezika, umetnosti in znanosti in nikoli ni
177
