Page 171 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 171
Olga Denac, Helena Vargazon, VPLIV INSTITUCIONALNE GLASBENE VZGOJE NA RAVEN ...
Tabela 4: Izid analize variance rezultatov razvitosti ritmiènega posluha glede na program
Testi Programi Aritme- Standardni Preizkus Preizkus razlik
tièna odklon homogenosti aritmetiènih
Osnovne PGV sredina sredin
mere WILLEMS s varianc
glasbene 7,0000 FP
avdiacije - VRTEC 9,5000 3,24037 FP
ritmièni test SKUPAJ 6,9231 1,71594
Prepoznava- 7,7500 2,13937 1,331 0,280 3,907 0,031
nje kratkih PGV 6,3333 2,60273
in dolgih WILLEMS 7,7778 2,64575 1,556 0,229 4,738 0,017
tonov 4,6923 1,56347
VRTEC 6,0645 2,52932 2,218 0,126 7,764 0,002
Posnemanje SKUPAJ 3,1500 2,60686
govorjenih 3,9000 0,97325 2,763 0,079 5,784 0,008
ritmiènih PGV 2,5000 0,39441
fraz WILLEMS 3,1212 0,97895
15,1500 1,00802
Razvitost VRTEC 20,4000 6,58724
ritmiènega SKUPAJ 14,1154 2,51440
posluha - 16,3333 3,91128
skupaj PGV 5,22713
WILLEMS
VRTEC
SKUPAJ
Predpostavka o homogenosti varianc je upravièena v vseh primerih in s tem splošni
F-preizkus razlik aritmetiènih sredin. Ti rezultati ka ejo, da obstaja pri vseh testih
preverjanja razvitosti ritmiènega posluha in skupnem rezultatu statistièno znaèilna razlika
(P < 0,05). Najvišjo stopnjo razvitosti ritmiènega posluha ka ejo otroci, ki so obiskovali
glasbeno šolo, ki deluje po metodologiji Edgarja Willemsa, sledijo jim otroci, ki so
obiskovali Predšolsko glasbeno vzgojo, in nato otroci, ko so bili dele ni glasbene vzgoje
le v vrtcu.
Zakljuèek
Pri testih preverjanja razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha so otroci dosegali
veèinoma povpreène ali višje rezultate, s tem da je stopnja variabilnosti (odstopanja
posameznikov od povpreèja) visoka. Rezultati pa prièakovano ka ejo, da z dodatnim
glasbenim izobra evanjem lahko dose emo višjo stopnjo razvitosti tako melodiènega kot
ritmiènega posluha. Zagotovo pa na razvoj glasbenih sposobnosti vpliva tudi izvajanje
glasbenih dejavnosti v vrtcu.
Èe primerjamo programa, ki se izvajata v glasbenih šolah, lahko zasledimo nekatere
podobnosti v naèrtovanih splošnih ciljih ter razlike pri oblikovanih operativnih ciljih,
171
Tabela 4: Izid analize variance rezultatov razvitosti ritmiènega posluha glede na program
Testi Programi Aritme- Standardni Preizkus Preizkus razlik
tièna odklon homogenosti aritmetiènih
Osnovne PGV sredina sredin
mere WILLEMS s varianc
glasbene 7,0000 FP
avdiacije - VRTEC 9,5000 3,24037 FP
ritmièni test SKUPAJ 6,9231 1,71594
Prepoznava- 7,7500 2,13937 1,331 0,280 3,907 0,031
nje kratkih PGV 6,3333 2,60273
in dolgih WILLEMS 7,7778 2,64575 1,556 0,229 4,738 0,017
tonov 4,6923 1,56347
VRTEC 6,0645 2,52932 2,218 0,126 7,764 0,002
Posnemanje SKUPAJ 3,1500 2,60686
govorjenih 3,9000 0,97325 2,763 0,079 5,784 0,008
ritmiènih PGV 2,5000 0,39441
fraz WILLEMS 3,1212 0,97895
15,1500 1,00802
Razvitost VRTEC 20,4000 6,58724
ritmiènega SKUPAJ 14,1154 2,51440
posluha - 16,3333 3,91128
skupaj PGV 5,22713
WILLEMS
VRTEC
SKUPAJ
Predpostavka o homogenosti varianc je upravièena v vseh primerih in s tem splošni
F-preizkus razlik aritmetiènih sredin. Ti rezultati ka ejo, da obstaja pri vseh testih
preverjanja razvitosti ritmiènega posluha in skupnem rezultatu statistièno znaèilna razlika
(P < 0,05). Najvišjo stopnjo razvitosti ritmiènega posluha ka ejo otroci, ki so obiskovali
glasbeno šolo, ki deluje po metodologiji Edgarja Willemsa, sledijo jim otroci, ki so
obiskovali Predšolsko glasbeno vzgojo, in nato otroci, ko so bili dele ni glasbene vzgoje
le v vrtcu.
Zakljuèek
Pri testih preverjanja razvitosti melodiènega in ritmiènega posluha so otroci dosegali
veèinoma povpreène ali višje rezultate, s tem da je stopnja variabilnosti (odstopanja
posameznikov od povpreèja) visoka. Rezultati pa prièakovano ka ejo, da z dodatnim
glasbenim izobra evanjem lahko dose emo višjo stopnjo razvitosti tako melodiènega kot
ritmiènega posluha. Zagotovo pa na razvoj glasbenih sposobnosti vpliva tudi izvajanje
glasbenih dejavnosti v vrtcu.
Èe primerjamo programa, ki se izvajata v glasbenih šolah, lahko zasledimo nekatere
podobnosti v naèrtovanih splošnih ciljih ter razlike pri oblikovanih operativnih ciljih,
171
