Page 56 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 56
O VREMŠAK (1930–2004)
Seveda pa tovrstna slikanja niso edina, ki jih je mogoèe zaslediti v omenjenem ciklu. Tako
Vremšak pogosto posega tudi po ekspresivnejšem izrazu oziroma sredstvih. Slednja so
znaèilna predvsem za samospev z naslovom Nemir. V njem prevladujejo
kvartno-sekundna sozvoèja, sicer pa je omenjeni samospev tudi v izvajalskem smislu
daleè najbolj zahteven.
Štiri pesmi za sopran in klavir
Sledi cikel14 samospevov z naslovom Štiri pesmi za sopran in klavir iz leta 1978 na
besedilo Franceta Balantièa. Osnovna karakteristika omenjene zbirke je tesna povezava
glasbe s pesemsko metriko in pomensko zvoènostjo eksistencialno obarvanega
Balantièevega besedila, katerega prevladujoèi motivi so strah, groza, smrt ipd. Na najbolj
ekspresivnih mestih se skladatelj poslu uje celo krajših recitativnih odlomkov (primer 3).
Glasba torej v omenjenem ciklu še tesneje sledi pomenskim in metriènim momentom
poezije.
Slika 3: Štiri pesmi za sopran in klavir: Prihod pomladi (1978), recitativni zaèetek.
Melodika pevskega glasu je v omenjenih štirih samospevih najpogosteje diatonièno
zasnovana.15 Podobno kakor v prejšnjih ciklih samospevov se skladatelj tudi v tem
veèkrat poslu uje modalnih postopov. Avtoriteta tonike vse bolj slabi, v harmonijo pa
vdirajo kvartni akordi, v smislu nekakšne Skrjabinovske razširitve tonskega prostora.
Vremšak se v omenjenih štirih samospevih skorajda nikoli ne poslu uje tematske
izpeljave, se pa na nekaterih mestih pojavijo v predhodnih ciklih e videni razpolo enjski
motti, ki ka ejo na to, da vendarle ne gre zgolj za besedilno-pomensko logiko. Precej jasno
je tudi doseganje izraznih viškov v posameznih samospevih. Tako je denimo v samospevu
Predpomladna slutnja višek izra en s skokovito recitativno melodiko v smislu govornega
petja oziroma nekakšne Sprachstimme (primer 4).
14 Samo Vremšak, Štiri pesmi za sopran in klavir, Društvo slovenskih skladateljev, Ed. DSS 1417.
15 Zdi se, da gre za nekatere Debussyjeve ideje, kako z uporabo celotonske lestvice in cerkvenih modusov
prenoviti tradicionalni glasbeni stavek. Posledica omenjenih idej je oslabitev obèutka vodilnega tona in
postopen izstop iz tonalno-funkcijskega sistema.
56
Seveda pa tovrstna slikanja niso edina, ki jih je mogoèe zaslediti v omenjenem ciklu. Tako
Vremšak pogosto posega tudi po ekspresivnejšem izrazu oziroma sredstvih. Slednja so
znaèilna predvsem za samospev z naslovom Nemir. V njem prevladujejo
kvartno-sekundna sozvoèja, sicer pa je omenjeni samospev tudi v izvajalskem smislu
daleè najbolj zahteven.
Štiri pesmi za sopran in klavir
Sledi cikel14 samospevov z naslovom Štiri pesmi za sopran in klavir iz leta 1978 na
besedilo Franceta Balantièa. Osnovna karakteristika omenjene zbirke je tesna povezava
glasbe s pesemsko metriko in pomensko zvoènostjo eksistencialno obarvanega
Balantièevega besedila, katerega prevladujoèi motivi so strah, groza, smrt ipd. Na najbolj
ekspresivnih mestih se skladatelj poslu uje celo krajših recitativnih odlomkov (primer 3).
Glasba torej v omenjenem ciklu še tesneje sledi pomenskim in metriènim momentom
poezije.
Slika 3: Štiri pesmi za sopran in klavir: Prihod pomladi (1978), recitativni zaèetek.
Melodika pevskega glasu je v omenjenih štirih samospevih najpogosteje diatonièno
zasnovana.15 Podobno kakor v prejšnjih ciklih samospevov se skladatelj tudi v tem
veèkrat poslu uje modalnih postopov. Avtoriteta tonike vse bolj slabi, v harmonijo pa
vdirajo kvartni akordi, v smislu nekakšne Skrjabinovske razširitve tonskega prostora.
Vremšak se v omenjenih štirih samospevih skorajda nikoli ne poslu uje tematske
izpeljave, se pa na nekaterih mestih pojavijo v predhodnih ciklih e videni razpolo enjski
motti, ki ka ejo na to, da vendarle ne gre zgolj za besedilno-pomensko logiko. Precej jasno
je tudi doseganje izraznih viškov v posameznih samospevih. Tako je denimo v samospevu
Predpomladna slutnja višek izra en s skokovito recitativno melodiko v smislu govornega
petja oziroma nekakšne Sprachstimme (primer 4).
14 Samo Vremšak, Štiri pesmi za sopran in klavir, Društvo slovenskih skladateljev, Ed. DSS 1417.
15 Zdi se, da gre za nekatere Debussyjeve ideje, kako z uporabo celotonske lestvice in cerkvenih modusov
prenoviti tradicionalni glasbeni stavek. Posledica omenjenih idej je oslabitev obèutka vodilnega tona in
postopen izstop iz tonalno-funkcijskega sistema.
56
