Page 58 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 58
O VREMŠAK (1930–2004)
prviè objavil leta 1936 v Ljubljani. Njegovi cinièni pogledi na tedanjo dru beno ureditev
so bili za takratno hrvaško oblast verjetno vsaj malce manj sporni z varne ljubljanske
razdalje. Sicer pa je bilo s posmehom od nekdaj mogoèe izraziti tudi neizrekljivo. Prva, z
naslovom Sanoborska, pri kateri gre v osnovi za veselo, šaljivo hrvaško ljudsko pesem, je
norèava tako po literarni kot po glasbeni vsebini. Razmeroma jasen harmonski okvir
skladatelj popestri z alteracijami, sicer pa v samospevu izstopajo nekatere posreèene
tonske slike kokodakanja in drugih norèij. Precej manj šaljiv je samospev Na mukah, ki
govori o zatiranju malega èloveka (kmeta). V njem ponovno prevladuje recitativna
melodika oziroma nekakšno govorno petje. Vse prej kot šaljiv pa je tudi zadnji
Vremšakov samospev v omenjeni zbirki Baba cmizdri pod galgama, v katerem se pesnik
porogljivo norèuje iz boleèine matere, katere sin je umrl na vešalih. Gre sploh za enega
najbolj temaènih Vremšakovih samospevov, s katerim skladatelj na presenetljiv naèin
zaokro i svoj sicer izjemno raznolik in pester opus samospevov.
V njem je znal kompozicijsko-tehnièni arzenal vselej prilagoditi literarnemu izrazu
posamezne pesmi. Glasbena sredstva izbira skrbno in preudarno, èetudi se mestoma zdi,
da gre za soobstoj razliènih, a na videz nezdru ljivih kompozicijskih tehnik. Zanj so
karakteristiène modalne melodike, impresionistiène pasa e in tonska slikanja, pa tudi
izrazito ekspresivni odlomki. Vse z namenom, da bi kar najbolj verno ujel pesemski izraz,
pa najsi gre za razposajeno cigansko tematiko ali pa znaèilno temaènost Balantièevih
verzov.
Kljub temu je v posameznih ciklih samospevov mogoèe izlušèiti nekatere temeljne
sestavine Vremšakove skladateljske poetike. Ob uglasbitvah Balantièeve ali Krle ove
poezije tako ni presenetljiva poudarjena ekspresivna melodika, ki ponekod prerašèa v
recitativne odlomke in celo nekakšno govorno petje. Slednjega po navadi priostri s
sekundnimi in kvartnimi sozvoèji. Na ta naèin sicer v osnovi razširjen tonalni prostor
pripelje do izstopa iz tonalno-funkcijske harmonije. V njegovih samospevih ima
pomembno mesto tudi modalnost, ki veèkrat prehaja v vertikalo. Motivièno-tematsko
gradivo in oblikovna preglednost sicer ni v ospredju samospevov, z motti oziroma
ponavljanjem in sekvenciranjem pa pomembnejšo vlogo dobi v samospevih, kjer ni
izrazitejših pomenskih momentov (pa najsi gre za nekatere študijske samospeve ali
cigansko poezijo). Vsekakor najbolj izstopajo prav samospevi s poudarjeno ekspresivno
vsebino, med njimi Misel, Nemir in Na mukah, ki so tudi izvajalsko-tehnièno najbolj
zahtevni. Slednje bi lahko denimo po izrazu primerjali z nekaterimi Ciglièevimi ali pa
Srebotnjakovimi samospevi.19
Kljub temu da je kot pevec dobro poznal vse specifike pevskega glasu, pa sama
melodika v Vremšakovih samospevih nikdar ni v ospredju. Za Vremšaka še pomembnejši
je namreè pesemski izraz, ki so mu bolj ali manj enakovredno podrejene vsa
kompozicijsko-tehnièna sredstva. Gre torej za njihovo zlitje v neloèljivo celoto.
Zadovoljivo pritakniti Vremšaku to ali ono slogovno oznako, torej ni na mestu, saj ostaja s
svojo specifièno glasbeno govorico vsaj v svojih samospevih vseskozi razpet med
tradicijo in perspektivo.
19 Ciklu Dve pesmi iz leta 1955 Zvonimirja Ciglièa ali pa ciklu Portret pesnika iz leta 1993 Alojza
Srebotnjaka.
58
prviè objavil leta 1936 v Ljubljani. Njegovi cinièni pogledi na tedanjo dru beno ureditev
so bili za takratno hrvaško oblast verjetno vsaj malce manj sporni z varne ljubljanske
razdalje. Sicer pa je bilo s posmehom od nekdaj mogoèe izraziti tudi neizrekljivo. Prva, z
naslovom Sanoborska, pri kateri gre v osnovi za veselo, šaljivo hrvaško ljudsko pesem, je
norèava tako po literarni kot po glasbeni vsebini. Razmeroma jasen harmonski okvir
skladatelj popestri z alteracijami, sicer pa v samospevu izstopajo nekatere posreèene
tonske slike kokodakanja in drugih norèij. Precej manj šaljiv je samospev Na mukah, ki
govori o zatiranju malega èloveka (kmeta). V njem ponovno prevladuje recitativna
melodika oziroma nekakšno govorno petje. Vse prej kot šaljiv pa je tudi zadnji
Vremšakov samospev v omenjeni zbirki Baba cmizdri pod galgama, v katerem se pesnik
porogljivo norèuje iz boleèine matere, katere sin je umrl na vešalih. Gre sploh za enega
najbolj temaènih Vremšakovih samospevov, s katerim skladatelj na presenetljiv naèin
zaokro i svoj sicer izjemno raznolik in pester opus samospevov.
V njem je znal kompozicijsko-tehnièni arzenal vselej prilagoditi literarnemu izrazu
posamezne pesmi. Glasbena sredstva izbira skrbno in preudarno, èetudi se mestoma zdi,
da gre za soobstoj razliènih, a na videz nezdru ljivih kompozicijskih tehnik. Zanj so
karakteristiène modalne melodike, impresionistiène pasa e in tonska slikanja, pa tudi
izrazito ekspresivni odlomki. Vse z namenom, da bi kar najbolj verno ujel pesemski izraz,
pa najsi gre za razposajeno cigansko tematiko ali pa znaèilno temaènost Balantièevih
verzov.
Kljub temu je v posameznih ciklih samospevov mogoèe izlušèiti nekatere temeljne
sestavine Vremšakove skladateljske poetike. Ob uglasbitvah Balantièeve ali Krle ove
poezije tako ni presenetljiva poudarjena ekspresivna melodika, ki ponekod prerašèa v
recitativne odlomke in celo nekakšno govorno petje. Slednjega po navadi priostri s
sekundnimi in kvartnimi sozvoèji. Na ta naèin sicer v osnovi razširjen tonalni prostor
pripelje do izstopa iz tonalno-funkcijske harmonije. V njegovih samospevih ima
pomembno mesto tudi modalnost, ki veèkrat prehaja v vertikalo. Motivièno-tematsko
gradivo in oblikovna preglednost sicer ni v ospredju samospevov, z motti oziroma
ponavljanjem in sekvenciranjem pa pomembnejšo vlogo dobi v samospevih, kjer ni
izrazitejših pomenskih momentov (pa najsi gre za nekatere študijske samospeve ali
cigansko poezijo). Vsekakor najbolj izstopajo prav samospevi s poudarjeno ekspresivno
vsebino, med njimi Misel, Nemir in Na mukah, ki so tudi izvajalsko-tehnièno najbolj
zahtevni. Slednje bi lahko denimo po izrazu primerjali z nekaterimi Ciglièevimi ali pa
Srebotnjakovimi samospevi.19
Kljub temu da je kot pevec dobro poznal vse specifike pevskega glasu, pa sama
melodika v Vremšakovih samospevih nikdar ni v ospredju. Za Vremšaka še pomembnejši
je namreè pesemski izraz, ki so mu bolj ali manj enakovredno podrejene vsa
kompozicijsko-tehnièna sredstva. Gre torej za njihovo zlitje v neloèljivo celoto.
Zadovoljivo pritakniti Vremšaku to ali ono slogovno oznako, torej ni na mestu, saj ostaja s
svojo specifièno glasbeno govorico vsaj v svojih samospevih vseskozi razpet med
tradicijo in perspektivo.
19 Ciklu Dve pesmi iz leta 1955 Zvonimirja Ciglièa ali pa ciklu Portret pesnika iz leta 1993 Alojza
Srebotnjaka.
58
