Page 57 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 57
nej Weiss, SAMOSPEVI SAMA VREMŠAKA
Slika 4: Štiri pesmi za sopran in klavir: Predpomladna slutnja (1978), skokovita recitativna
melodika
Oblika je torej v omenjenih Vremšakovih samospevih z izjemo prej omenjenih
razpolo enjskih mottov skoraj v celoti podvr ena besedilnemu izrazu, kar je poleg vse bolj
intenzivnega harmonskega ostrenja tudi poglavitna razlika v primerjavi z veèino
predhodnih Vremšakovih samospevov.
Osem pesmi iz ciganske poezije za sopran in klavir
Nato pa v Vremšakovi ustvarjalnosti samospevov zasledimo na prvi pogled dokaj izrazit,
glede na izbor poezije pa nikakor ne presenetljiv obrat v ciklu16 Osem pesmi iz ciganske
poezije za sopran in klavir, pri katerih je izvirnike srbskega pesnika Branka Radièeviæa
prevedel Ivan Minatti.17 Sicer pa je bil Vremšakov cikel napisan leta 1982. Nasploh gre
konec 70-ih in v zaèetku 80-ih let za eno najbolj plodnih obdobij Vremšakove
ustvarjalnosti samospevov.
Primerjalno s predhodnim ciklom na Balantièevo besedilo gre za povsem drugaèno,
veèinoma rado ivo in lahkotno pripovedno poezijo iz ciganskega ivljenja. Zato ne
preseneèa, da je v marsièem bolj konvencionalna tudi uporaba kompozicijsko-tehniènih
sredstev. Pogostejše so hipne, nepripravljene modulacije, ki sledijo veèinoma šegavi in
stalno spreminjajoèi se pomenskosti besedila. Kljub temu se skladatelj ne odpoveduje
sicer redkim zahtevnejšim harmonskim momentom. Tako mestoma v samospevih
zasledimo pojav bitonalnosti. Vremšak za razliko od prejšnjih ciklov pogosteje posega po
absolutno glasbenih sredstvih. Tako je v tem ciklu za razliko od prejšnjega,
motivièno-tematska logika zopet v ospredju. Pogostejše so torej ponovitve in
sekvenciranja tematskega gradiva, znaèilna je oblikovna zaokro enost in podobno. V tej
zvezi je tudi klavirska spremljava impresionistièno obarvana.
Tri balade Petrice Kerempuha
Ironièno porogljive so tudi leta 1983 napisane Tri balade Petrice Kerempuha za bariton in
klavir.18 Zanimivo, da je Miroslav Krle a balade hrvaškega Pavlihe Petrice Kerempuha
16 Samo Vremšak, Osem pesmi iz ciganske poezije za sopran in klavir, Društvo slovenskih skladateljev, Ed.
DSS 1129.
17 Po ciganski poeziji je v svojih samospevih zanimivo zgolj leto dni pred Vremšakom posegel e Marijan
Lipovšek. Marijan Lipovšek, 7 samospevov na pesmi iz ciganske poezije, Društvo slovenskih
skladateljev, Ed. DSS 1183.
18 Samo Vremšak, Tri balade Petrice Kerempuha, Društvo slovenskih skladateljev, Ed. DSS 1525.
57
Slika 4: Štiri pesmi za sopran in klavir: Predpomladna slutnja (1978), skokovita recitativna
melodika
Oblika je torej v omenjenih Vremšakovih samospevih z izjemo prej omenjenih
razpolo enjskih mottov skoraj v celoti podvr ena besedilnemu izrazu, kar je poleg vse bolj
intenzivnega harmonskega ostrenja tudi poglavitna razlika v primerjavi z veèino
predhodnih Vremšakovih samospevov.
Osem pesmi iz ciganske poezije za sopran in klavir
Nato pa v Vremšakovi ustvarjalnosti samospevov zasledimo na prvi pogled dokaj izrazit,
glede na izbor poezije pa nikakor ne presenetljiv obrat v ciklu16 Osem pesmi iz ciganske
poezije za sopran in klavir, pri katerih je izvirnike srbskega pesnika Branka Radièeviæa
prevedel Ivan Minatti.17 Sicer pa je bil Vremšakov cikel napisan leta 1982. Nasploh gre
konec 70-ih in v zaèetku 80-ih let za eno najbolj plodnih obdobij Vremšakove
ustvarjalnosti samospevov.
Primerjalno s predhodnim ciklom na Balantièevo besedilo gre za povsem drugaèno,
veèinoma rado ivo in lahkotno pripovedno poezijo iz ciganskega ivljenja. Zato ne
preseneèa, da je v marsièem bolj konvencionalna tudi uporaba kompozicijsko-tehniènih
sredstev. Pogostejše so hipne, nepripravljene modulacije, ki sledijo veèinoma šegavi in
stalno spreminjajoèi se pomenskosti besedila. Kljub temu se skladatelj ne odpoveduje
sicer redkim zahtevnejšim harmonskim momentom. Tako mestoma v samospevih
zasledimo pojav bitonalnosti. Vremšak za razliko od prejšnjih ciklov pogosteje posega po
absolutno glasbenih sredstvih. Tako je v tem ciklu za razliko od prejšnjega,
motivièno-tematska logika zopet v ospredju. Pogostejše so torej ponovitve in
sekvenciranja tematskega gradiva, znaèilna je oblikovna zaokro enost in podobno. V tej
zvezi je tudi klavirska spremljava impresionistièno obarvana.
Tri balade Petrice Kerempuha
Ironièno porogljive so tudi leta 1983 napisane Tri balade Petrice Kerempuha za bariton in
klavir.18 Zanimivo, da je Miroslav Krle a balade hrvaškega Pavlihe Petrice Kerempuha
16 Samo Vremšak, Osem pesmi iz ciganske poezije za sopran in klavir, Društvo slovenskih skladateljev, Ed.
DSS 1129.
17 Po ciganski poeziji je v svojih samospevih zanimivo zgolj leto dni pred Vremšakom posegel e Marijan
Lipovšek. Marijan Lipovšek, 7 samospevov na pesmi iz ciganske poezije, Društvo slovenskih
skladateljev, Ed. DSS 1183.
18 Samo Vremšak, Tri balade Petrice Kerempuha, Društvo slovenskih skladateljev, Ed. DSS 1525.
57
