Page 51 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 51
nej Weiss, SAMOSPEVI SAMA VREMŠAKA
Jernej Weiss
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
SAMOSPEVI SAMA VREMŠAKA
Izvleèek: Vremšakova ustvarjalnost samospevov je primerjalno z njegovimi sodobniki precejšnja.
Gre namreè za eno izmed osrednjih podroèij skladateljevega ustvarjalnega dela. Tako njegovo
konstantno snovanje samospevov omogoèa bolj ali manj popoln vpogled v vsa pomembnejša
obdobja skladateljeve ustvarjalnosti. Najbolj izstopajo prav samospevi s poudarjenim ekspresivnim
izrazom, med njimi Misel, Nemir in Na mukah, ki so tudi v izvajalsko-tehniènem smislu najbolj
zahtevni.
Kljuène besede: tradicionalno, ekspresivno, France Balantiè, Miroslav Krle a
Abstract: Vremšak’s creativity in terms of solo-songs composition in comparison to his
contemporaries is significant. Namely, this is one of the core fields of the composer’s creative work.
His constant work on solo-songs provides a more or less thorough insight into all significant periods
of the composer’s creativity. The most outstanding songs with a pronounced expressiveness, among
them Misel (Thought), Nemir (Restlessness), and Na mukah (The agony), are also the most
demanding in terms of performance and technique.
Keywords: traditional, expressive, Samo Vremšak, France Balantiè, Miroslav Krle a
Pregled Vremšakove zapušèine samospevov na sreèo ne razkrije skorajda kroniènih
simptomov slovenske edicijske politike, ki boleha za maloštevilnostjo izdaj in posledièno
prezrtostjo nekaterih skladateljskih opusov. Tako je bilo s strani Društva slovenskih
skladateljev doslej izdanih kar pet Vremšakovih ciklov samospevov (Tri pesmi za glas in
klavir, Šest pesmi za glas, violo in klavir, Štiri pesmi za sopran in klavir, Osem pesmi iz
ciganske poezije in Tri balade Petrice Kerempuha).1 Pri ostalih samospevih, ki so
ohranjeni v njegovi rokopisni zapušèini, pa gre veèinoma za dela, pri katerih bi bila sprva
potrebna njihova natanènejša kronološka umestitev, ki pa je vsaj delno mogoèa na podlagi
skladateljevih zapisov na posameznih kompozicijah oziroma izvedb le-teh. Ob tem je
potrebno omeniti, da se sicer pojavljajo razliène letnice nastanka omenjenih samospevov
in njihovih kasnejših predelav, kar posledièno predstavlja doloèene te ave pri kronološki
umestitvi posameznih samospevov znotraj skladateljevega opusa.
Drugo vprašanje je prisotnost Vremšakovih samospevov v javnosti. Zlasti deficitarno
se zdi število njihovih javnih izvedb. Tako so le-te danes veèinoma omejene na
posamezne izjemne dogodke ob razliènih obletnicah, le redko pa po njih poustvarjalci
posegajo v okviru nekaterih komornih abonmajev, denimo abonmaja Slovenski samospev
Glasbene matice Ljubljana in podobno. Zdi se, da gre razloge za tovrsten odnos oziroma
bolje reèeno neodnos v prvi vrsti iskati v specifièni zahtevnosti Vremšakovih
samospevov. Vseeno gre izpostaviti tudi nekaj èastnih izjem med poustvarjalci: predvsem
pianista Leona Engelmana in sopranistko Ireno Vremšak Baar, ki je bila seveda ena izmed
1 Dušan Bavdek, ur., Katalog glasbenih del, Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2012, str.
245–246.
51
Jernej Weiss
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
SAMOSPEVI SAMA VREMŠAKA
Izvleèek: Vremšakova ustvarjalnost samospevov je primerjalno z njegovimi sodobniki precejšnja.
Gre namreè za eno izmed osrednjih podroèij skladateljevega ustvarjalnega dela. Tako njegovo
konstantno snovanje samospevov omogoèa bolj ali manj popoln vpogled v vsa pomembnejša
obdobja skladateljeve ustvarjalnosti. Najbolj izstopajo prav samospevi s poudarjenim ekspresivnim
izrazom, med njimi Misel, Nemir in Na mukah, ki so tudi v izvajalsko-tehniènem smislu najbolj
zahtevni.
Kljuène besede: tradicionalno, ekspresivno, France Balantiè, Miroslav Krle a
Abstract: Vremšak’s creativity in terms of solo-songs composition in comparison to his
contemporaries is significant. Namely, this is one of the core fields of the composer’s creative work.
His constant work on solo-songs provides a more or less thorough insight into all significant periods
of the composer’s creativity. The most outstanding songs with a pronounced expressiveness, among
them Misel (Thought), Nemir (Restlessness), and Na mukah (The agony), are also the most
demanding in terms of performance and technique.
Keywords: traditional, expressive, Samo Vremšak, France Balantiè, Miroslav Krle a
Pregled Vremšakove zapušèine samospevov na sreèo ne razkrije skorajda kroniènih
simptomov slovenske edicijske politike, ki boleha za maloštevilnostjo izdaj in posledièno
prezrtostjo nekaterih skladateljskih opusov. Tako je bilo s strani Društva slovenskih
skladateljev doslej izdanih kar pet Vremšakovih ciklov samospevov (Tri pesmi za glas in
klavir, Šest pesmi za glas, violo in klavir, Štiri pesmi za sopran in klavir, Osem pesmi iz
ciganske poezije in Tri balade Petrice Kerempuha).1 Pri ostalih samospevih, ki so
ohranjeni v njegovi rokopisni zapušèini, pa gre veèinoma za dela, pri katerih bi bila sprva
potrebna njihova natanènejša kronološka umestitev, ki pa je vsaj delno mogoèa na podlagi
skladateljevih zapisov na posameznih kompozicijah oziroma izvedb le-teh. Ob tem je
potrebno omeniti, da se sicer pojavljajo razliène letnice nastanka omenjenih samospevov
in njihovih kasnejših predelav, kar posledièno predstavlja doloèene te ave pri kronološki
umestitvi posameznih samospevov znotraj skladateljevega opusa.
Drugo vprašanje je prisotnost Vremšakovih samospevov v javnosti. Zlasti deficitarno
se zdi število njihovih javnih izvedb. Tako so le-te danes veèinoma omejene na
posamezne izjemne dogodke ob razliènih obletnicah, le redko pa po njih poustvarjalci
posegajo v okviru nekaterih komornih abonmajev, denimo abonmaja Slovenski samospev
Glasbene matice Ljubljana in podobno. Zdi se, da gre razloge za tovrsten odnos oziroma
bolje reèeno neodnos v prvi vrsti iskati v specifièni zahtevnosti Vremšakovih
samospevov. Vseeno gre izpostaviti tudi nekaj èastnih izjem med poustvarjalci: predvsem
pianista Leona Engelmana in sopranistko Ireno Vremšak Baar, ki je bila seveda ena izmed
1 Dušan Bavdek, ur., Katalog glasbenih del, Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2012, str.
245–246.
51
