Page 52 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 52
O VREMŠAK (1930–2004)
najzvestejših poustvarjalk oèetovih samospevov. Vsekakor pa je bil tudi Vremšak sam,
predvsem konec 80-ih in v zaèetku 90-ih let, pogosto interpret svojih lastnih samospevov.2
Malce boljša je vsaj na prvi pogled situacija na podroèju posnetkov skladateljevih
samospevov. Domala vsi samospevi so namreè e bili zvoèno reproducirani. Veèino
izmed njih najdemo v fonoteki Radia Slovenija,3 kar pa al še ne omogoèa njihovega
širšega dostopa. V tem primeru gre najpogosteje za priredbe slovenskih bo iènih pesmi.
Slednje najdemo tudi na zgošèenki zalo be RTV Slovenija z naslovom Bo iène
skrivnosti.4 V zvezi s posnetki Vremšakovih samospevov pa je posebej dragocena
zgošèenka Edicij Društva slovenskih skladateljev iz leta 2000, na katerem najdemo kar
dva cikla Vremšakovih samospevov: tako Štiri pesmi za sopran in klavir kot Osem pesmi
iz ciganske poezije.5 Sicer pa posamezne posnetke samospevov zasledimo tudi na
nekaterih drugih nosilcih zvoka. To pa so al tudi edini obstojeèi posnetki Vremšakovih
samospevov, ki so dostopni širši javnosti, kar vsekakor onemogoèa morebitno veèje
zanimanje za izvedbe le-teh.
Kot veèini slovenskih samospevov 20. stoletja tudi Vremšakovim do zdaj v
sekundarni glasbeno-zgodovinski literaturi ni bilo namenjene izdatnejše pozornosti. S tem
v zvezi se zdi tudi nastanek monografije o slovenskem samospevu 20. stoletja zagotovo
ena izmed prednostnih nalog slovenske muzikologije.6 Tako so o Vremšakovem opusu
samospevov na voljo veèinoma splošnejši teksti, predvsem gre za nekaj leksikografskih
navedb, intervjujev ter krajših zapisov iz kritik, ki so nastale ob izvedbah in izdajah
posameznih skladb. Le-te pa seveda v veèini ne ponujajo natanènejšega vpogleda v
skladateljev opus samospevov. Sicer pa je zanimivo, da na podroèju skladateljeve
ustvarjalnosti samospevov, podobno kot pri domala vseh drugih glasbenih zvrsteh z
izjemo obravnave kromatike v Vremšakovih zborovskih delih avtorice Eme Zapušek in
orgelskega opusa ter njegove uporabe v didaktiène namene Natalije Mustar, še ni bilo
2 Leta 1976 je Vremšak posnel svoj samospev Pa ne pojdem prek poljan, leta 1988 je izvedel svoj samospev
Ena druga velikonoèna pejsem, prav tako izvedbo tega samospeva zasledimo leta 1990, leta 1993 je
izvedel samospev Objame naj me veèni mir, leta 1994 svoj cikel Tri pesmi Franceta Balantièa, leta 1994
pa je s strani skladatelja izveden še cikel na Balantièevo poezijo – Štiri pesmi za sopran in klavir – pela je
Irena Vremšak Baar, pianist je bil Samo Vremšak.
3 Tam najdemo naslednje samospeve: 4 Slovenske bo iène pesmi (Marko Fink, Nataša Valant), Ave maria
(Janez Lotriè, Tone Potoènik), Ciganska (Mitja Gregoraè, Aci Bertoncelj), Drevo (Samo Vremšak, Leon
Engelman), Grm bomba a (Sabira Hajdareviæ, Hinko Haas), Jesenski ognji (Irena Baar, Alenka Šèek
Lorenz), Konji so ukradeni (Irena Baar, Nataša Valant), Lan (Ana Pusar Jeriè, Andrej Jarc), Le gor, le
gor… (Juan Vasle, Tone Potoènik), Loèitev (Irena Baar, Aci Bertoncelj), Misel (Ana Pusar Jeriè, Andrej
Jarc), Mura, mura globoka si voda ti (Bo ena Glavak, Andrej Jarc), Na polnoèi gredo (Marko Fink,
Nataša Valant), Nikar ne dremajte (Marko Fink, Nataša Valant), O, kaj le bo? (Marko Fink, Nataša
Valant), Pa ne pojdem prek poljan (Marko Fink, Nataša Valant), Pepel in spomin (Marko Fink, Nataša
Valant), Pesem iz ciganske poezije (Irena Baar, Aci Berotncelj), Predpomladna slutnja (Irena Baar,
Alenka Šèek Lorenz), Presveta noè prihaja k nam (Marko Fink, Nataša Valant), Prihod pomladi (Irena
Baar, Alenka Šèek Lorenz), Prišla je lepa sveta noè (Marko Fink, Nataša Valant), Rajske strune (Marko
Fink, Nataša Valant), Sliš’ te bratje (Marko Fink, Nataša Valant), Smrt (Irena Baar, Nataša Valant), Steza
(Sabira Sajdareviæ, Hinko Haas), Sveta noè (Marko Fink, Nataša Valant), Tiha zemlja (Marko Fink,
Nataša Valant), Tri balade (Samo Vremšak, Leon Engelman), Uspavanka (Irena Baar, Aci Bertoncelj),
Vede uj ena (Irena Baar, Nataša Valant), Veseli se! (Juan Vasle, Tone Potoènik), Veselje ob prazniku
(Irena Baar, Alenka Šèek Lorenz), alost za poletjem (Irena Baar, Alenka Šèek Lorenz), alostinka (Irena
Baar, Nataša Valant) in elja (Irena Baar, Nataša Valant).
4 Marko Fink, basbariton – Nataša Valant, klavir, Bo iène skrivnosti, Zalo ba kaset in plošè RTV
Slovenija, Ljubljana 1997.
5 Samo Vremšak, Portreti slovenskih skladateljev: Ars Slovenica, Edicije Društva slovenskih skladateljev,
Ljubljana, 2000, Ed. DSS 200024.
6 Monografija Manice Špendal, v kateri se avtorica osredotoèa na slovenski romantièni samospev, se konèa
z Lucijanom Marijo Škerjancem.
52
najzvestejših poustvarjalk oèetovih samospevov. Vsekakor pa je bil tudi Vremšak sam,
predvsem konec 80-ih in v zaèetku 90-ih let, pogosto interpret svojih lastnih samospevov.2
Malce boljša je vsaj na prvi pogled situacija na podroèju posnetkov skladateljevih
samospevov. Domala vsi samospevi so namreè e bili zvoèno reproducirani. Veèino
izmed njih najdemo v fonoteki Radia Slovenija,3 kar pa al še ne omogoèa njihovega
širšega dostopa. V tem primeru gre najpogosteje za priredbe slovenskih bo iènih pesmi.
Slednje najdemo tudi na zgošèenki zalo be RTV Slovenija z naslovom Bo iène
skrivnosti.4 V zvezi s posnetki Vremšakovih samospevov pa je posebej dragocena
zgošèenka Edicij Društva slovenskih skladateljev iz leta 2000, na katerem najdemo kar
dva cikla Vremšakovih samospevov: tako Štiri pesmi za sopran in klavir kot Osem pesmi
iz ciganske poezije.5 Sicer pa posamezne posnetke samospevov zasledimo tudi na
nekaterih drugih nosilcih zvoka. To pa so al tudi edini obstojeèi posnetki Vremšakovih
samospevov, ki so dostopni širši javnosti, kar vsekakor onemogoèa morebitno veèje
zanimanje za izvedbe le-teh.
Kot veèini slovenskih samospevov 20. stoletja tudi Vremšakovim do zdaj v
sekundarni glasbeno-zgodovinski literaturi ni bilo namenjene izdatnejše pozornosti. S tem
v zvezi se zdi tudi nastanek monografije o slovenskem samospevu 20. stoletja zagotovo
ena izmed prednostnih nalog slovenske muzikologije.6 Tako so o Vremšakovem opusu
samospevov na voljo veèinoma splošnejši teksti, predvsem gre za nekaj leksikografskih
navedb, intervjujev ter krajših zapisov iz kritik, ki so nastale ob izvedbah in izdajah
posameznih skladb. Le-te pa seveda v veèini ne ponujajo natanènejšega vpogleda v
skladateljev opus samospevov. Sicer pa je zanimivo, da na podroèju skladateljeve
ustvarjalnosti samospevov, podobno kot pri domala vseh drugih glasbenih zvrsteh z
izjemo obravnave kromatike v Vremšakovih zborovskih delih avtorice Eme Zapušek in
orgelskega opusa ter njegove uporabe v didaktiène namene Natalije Mustar, še ni bilo
2 Leta 1976 je Vremšak posnel svoj samospev Pa ne pojdem prek poljan, leta 1988 je izvedel svoj samospev
Ena druga velikonoèna pejsem, prav tako izvedbo tega samospeva zasledimo leta 1990, leta 1993 je
izvedel samospev Objame naj me veèni mir, leta 1994 svoj cikel Tri pesmi Franceta Balantièa, leta 1994
pa je s strani skladatelja izveden še cikel na Balantièevo poezijo – Štiri pesmi za sopran in klavir – pela je
Irena Vremšak Baar, pianist je bil Samo Vremšak.
3 Tam najdemo naslednje samospeve: 4 Slovenske bo iène pesmi (Marko Fink, Nataša Valant), Ave maria
(Janez Lotriè, Tone Potoènik), Ciganska (Mitja Gregoraè, Aci Bertoncelj), Drevo (Samo Vremšak, Leon
Engelman), Grm bomba a (Sabira Hajdareviæ, Hinko Haas), Jesenski ognji (Irena Baar, Alenka Šèek
Lorenz), Konji so ukradeni (Irena Baar, Nataša Valant), Lan (Ana Pusar Jeriè, Andrej Jarc), Le gor, le
gor… (Juan Vasle, Tone Potoènik), Loèitev (Irena Baar, Aci Bertoncelj), Misel (Ana Pusar Jeriè, Andrej
Jarc), Mura, mura globoka si voda ti (Bo ena Glavak, Andrej Jarc), Na polnoèi gredo (Marko Fink,
Nataša Valant), Nikar ne dremajte (Marko Fink, Nataša Valant), O, kaj le bo? (Marko Fink, Nataša
Valant), Pa ne pojdem prek poljan (Marko Fink, Nataša Valant), Pepel in spomin (Marko Fink, Nataša
Valant), Pesem iz ciganske poezije (Irena Baar, Aci Berotncelj), Predpomladna slutnja (Irena Baar,
Alenka Šèek Lorenz), Presveta noè prihaja k nam (Marko Fink, Nataša Valant), Prihod pomladi (Irena
Baar, Alenka Šèek Lorenz), Prišla je lepa sveta noè (Marko Fink, Nataša Valant), Rajske strune (Marko
Fink, Nataša Valant), Sliš’ te bratje (Marko Fink, Nataša Valant), Smrt (Irena Baar, Nataša Valant), Steza
(Sabira Sajdareviæ, Hinko Haas), Sveta noè (Marko Fink, Nataša Valant), Tiha zemlja (Marko Fink,
Nataša Valant), Tri balade (Samo Vremšak, Leon Engelman), Uspavanka (Irena Baar, Aci Bertoncelj),
Vede uj ena (Irena Baar, Nataša Valant), Veseli se! (Juan Vasle, Tone Potoènik), Veselje ob prazniku
(Irena Baar, Alenka Šèek Lorenz), alost za poletjem (Irena Baar, Alenka Šèek Lorenz), alostinka (Irena
Baar, Nataša Valant) in elja (Irena Baar, Nataša Valant).
4 Marko Fink, basbariton – Nataša Valant, klavir, Bo iène skrivnosti, Zalo ba kaset in plošè RTV
Slovenija, Ljubljana 1997.
5 Samo Vremšak, Portreti slovenskih skladateljev: Ars Slovenica, Edicije Društva slovenskih skladateljev,
Ljubljana, 2000, Ed. DSS 200024.
6 Monografija Manice Špendal, v kateri se avtorica osredotoèa na slovenski romantièni samospev, se konèa
z Lucijanom Marijo Škerjancem.
52
