Page 47 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 47
a Bohak, SOLISTIÈNA POUSTVARJALNOST BARITONISTA SAMA VREMŠAKA
diplomi se je izpopolnjeval v orgelski igri pri Antonu Heillerju in Hansu Haselböcku.90 V
obdobju 1964–1971 je bil profesor umetnostne zgodovine na gimnaziji v Novi Gorici in
ravnatelj Glasbene šoli Nova Gorica. V obdobju 1972–1999 je pouèeval orgle na
Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1982 je bil imenovan v rednega profesorja. Bil je
vodilni slovenski organist, ki je s pogostim nastopanjem doma in na mnogih turnejah po
domovini in na tujem sam in v komornih zasedbah nastopil na veè kot 100 koncertih ter
med drugim izvedel vsa Bachova orgelska dela in na èembalu njegov Dobro uglašeni
klavir. Krstil je številna slovenska in jugoslovanska dela za orgle, posnel dve LP- in tri
CD-plošèe ter napisal knjigo Ob orglah (Nova Gorica, 1996). Za svoje izjemno delo je
leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada.91
Pianist Leon Engelman (1930) je diplomo iz klavirja opravil leta 1957 v razredu
Antona Ravnika na ljubljanski Akademiji za glasbo. Bil je korepetitor v Operi SNG
Ljubljana, nato se je posvetil predvsem komorni glasbi in pedagoškemu delu. V obdobju
1964–1980 je vodil trio Pro musica rara. Leta 1966 je postal producent na Radiu
Ljubljana, nato je bil urednik za komorno glasbo, v obdobju 1986–1996 pa vodja
urednikov za resno glasbo. Predaval je na Pedagoški akademiji in bil zunanji sodelavec na
Akademiji za glasbo v Ljubljani (predaval je klavir, zgodovino klavirske literature, in
teorijo komorna glasbe).92 Nastopal je solistièno in kot klavirski spremljevalec. V obdobju
1971–1986 je pisal eseje in glasbene kritike za èasnik Delo. Upokojil se je leta 1996. Leta
1993 je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije Engelmanu podelilo Betettovo nagrado –
najvišje priznanje za umetniško ustvarjanje v glasbi na slovenskih tleh.93
Sklep
Kljub temu da je bil Samo Vremšak primarno skladatelj in zborovodja, je kot pevec v
skoraj petinštiridesetletni solistièni karieri baritonista pustil v slovenski kulturi neizbrisno
sled, o èemer prièajo njegovi prepoznavni nastopi na najpomembnejših slovenskih
festivalih, kot so Revolucija in glasba, Kogojevi dnevi, Slovenski glasbeni dnevi, številni
samostojni koncerti sakralnih in posvetnih del, redna sodelovanja z zborom Consortium
musicum in drugimi zasedbami ter ne nazadnje številni arhivski posnetki RTV Slovenija.
Vremšakova solistièna poustvarjalnost vsekakor ne sodi na rob njegovega
vsestranskega delovanja, saj je bil baritonist velike pevske kulture – odlikovale so ga
izjemne interpretacije, v katerih je bilo mogoèe najti tako tehnièno brezhibno
pripravljenost, prodorne višine kot tudi dobro dikcijo in specifièno zaokro eno/
prijetno….barvo glasu. Vremšak, èigar umetniška kariera se je poèasi in vidno vzpenjala,
je posebno naklonjenost namenjal izvajanju slovenskega samospeva. Uglasbene verze
slovenskih poetov je kvalitetno poustvaril ne samo doma, ampak tudi na tujem.
Med Vremšakove najpomembnejše poustvarjalne dose ke uvršèamo koncert v okviru
VIII. koncerta Društva slovenskih skladateljev leta 1971, kjer sta se s pianistom Leonom
Engelmanom predstavila z domaèimi in tujimi samospevi, prav tako je potrebno
90 A. K., »Hubert Bergant«, Kamniško-komendski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/11, 1. 11. 2014.
91 T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 59.
92 »Leon Engelman«, Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev, dostopno na spletnem
naslovu: http://www.gorenjci.si/osebe/engelman-leon/534/, 1. 11. 2014.
93 T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 229.
47
diplomi se je izpopolnjeval v orgelski igri pri Antonu Heillerju in Hansu Haselböcku.90 V
obdobju 1964–1971 je bil profesor umetnostne zgodovine na gimnaziji v Novi Gorici in
ravnatelj Glasbene šoli Nova Gorica. V obdobju 1972–1999 je pouèeval orgle na
Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1982 je bil imenovan v rednega profesorja. Bil je
vodilni slovenski organist, ki je s pogostim nastopanjem doma in na mnogih turnejah po
domovini in na tujem sam in v komornih zasedbah nastopil na veè kot 100 koncertih ter
med drugim izvedel vsa Bachova orgelska dela in na èembalu njegov Dobro uglašeni
klavir. Krstil je številna slovenska in jugoslovanska dela za orgle, posnel dve LP- in tri
CD-plošèe ter napisal knjigo Ob orglah (Nova Gorica, 1996). Za svoje izjemno delo je
leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada.91
Pianist Leon Engelman (1930) je diplomo iz klavirja opravil leta 1957 v razredu
Antona Ravnika na ljubljanski Akademiji za glasbo. Bil je korepetitor v Operi SNG
Ljubljana, nato se je posvetil predvsem komorni glasbi in pedagoškemu delu. V obdobju
1964–1980 je vodil trio Pro musica rara. Leta 1966 je postal producent na Radiu
Ljubljana, nato je bil urednik za komorno glasbo, v obdobju 1986–1996 pa vodja
urednikov za resno glasbo. Predaval je na Pedagoški akademiji in bil zunanji sodelavec na
Akademiji za glasbo v Ljubljani (predaval je klavir, zgodovino klavirske literature, in
teorijo komorna glasbe).92 Nastopal je solistièno in kot klavirski spremljevalec. V obdobju
1971–1986 je pisal eseje in glasbene kritike za èasnik Delo. Upokojil se je leta 1996. Leta
1993 je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije Engelmanu podelilo Betettovo nagrado –
najvišje priznanje za umetniško ustvarjanje v glasbi na slovenskih tleh.93
Sklep
Kljub temu da je bil Samo Vremšak primarno skladatelj in zborovodja, je kot pevec v
skoraj petinštiridesetletni solistièni karieri baritonista pustil v slovenski kulturi neizbrisno
sled, o èemer prièajo njegovi prepoznavni nastopi na najpomembnejših slovenskih
festivalih, kot so Revolucija in glasba, Kogojevi dnevi, Slovenski glasbeni dnevi, številni
samostojni koncerti sakralnih in posvetnih del, redna sodelovanja z zborom Consortium
musicum in drugimi zasedbami ter ne nazadnje številni arhivski posnetki RTV Slovenija.
Vremšakova solistièna poustvarjalnost vsekakor ne sodi na rob njegovega
vsestranskega delovanja, saj je bil baritonist velike pevske kulture – odlikovale so ga
izjemne interpretacije, v katerih je bilo mogoèe najti tako tehnièno brezhibno
pripravljenost, prodorne višine kot tudi dobro dikcijo in specifièno zaokro eno/
prijetno….barvo glasu. Vremšak, èigar umetniška kariera se je poèasi in vidno vzpenjala,
je posebno naklonjenost namenjal izvajanju slovenskega samospeva. Uglasbene verze
slovenskih poetov je kvalitetno poustvaril ne samo doma, ampak tudi na tujem.
Med Vremšakove najpomembnejše poustvarjalne dose ke uvršèamo koncert v okviru
VIII. koncerta Društva slovenskih skladateljev leta 1971, kjer sta se s pianistom Leonom
Engelmanom predstavila z domaèimi in tujimi samospevi, prav tako je potrebno
90 A. K., »Hubert Bergant«, Kamniško-komendski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu:
http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/11, 1. 11. 2014.
91 T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 59.
92 »Leon Engelman«, Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev, dostopno na spletnem
naslovu: http://www.gorenjci.si/osebe/engelman-leon/534/, 1. 11. 2014.
93 T. Stanonik, L. Brenk, n. d., str. 229.
47
