Page 118 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 118
O VREMŠAK (1930–2004)
Sklep
Naj konèam z dvema odlomkoma iz nekrologov Janeza Majcenovièa, dolgoletnega pevca
Lire in prijatelja Sama Vremšaka, ter mojim. Janeza Majcenoviè je zapisal: »Dosledni in
strogi zborovodja Samo Vremšak ostaja v spominu in bo ostal v Lirinem izroèilu tudi kot
kronist in odlièen pripovedovalec kamniških in drugih zgodb; bil je duhovit, iskriv in oster
sogovornik z Liraši, ki so – od kmeta do univerzitetnega profesorja – dobro obvladovali
tak naèin komuniciranja. Škoda, da ni bilo filmske kamere, ki bi ujela Sama Vremšaka
takrat, ko je imitiral posebne e in imenitne e iz kamniškega in vseslovenskega okolja. S
tem, da je tvorno sooblikoval dobro èetrtino prek 120-letnega delovanja Lire in ga
zaznamoval s svojo umetniško in osebnostno noto, se je zapisal tudi v osemstoletno
kamniško zgodovino. Pridru il se je velikim predhodnikom Janezu Krstniku Dolarju,
Jakobu Zupanu in drugim ustvarjalcem umetniške tradicije starega mesta. Taka tradicija
pa je vrednota, ki se kupiti ne da!« Sam sem zapisal: »Bogate pevske in zborovske izkušnje
so nedvomno vplivale tudi na drugo pomembno podroèje njegove ustvarjalnosti, na
vokalna dela. Imel je izjemen èut za vokal in pevnost. Njegove zborovske skladbe, avtorske
in priredbe, so izvrstna dela, v tradicionalnem, a sodobnem slogu. V njih lahko
prepoznamo njegovo odlièno sposobnost zvoènega podajanja besedila, predvsem pa
sposobnost oblikovanja bogate, barvite in domiselne harmonije. Rad je imel tudi
slovensko ljudsko pesem, veliko ima priredb in harmonizacij ljudskih pesmi, ki so se trajno
zapisale v spomin naših pevcev. Samo Vremšak je glasbeno umetnost ivel odgovorno in
resno: ta umetnost zahteva nadarjene, izobra ene ljudi, ki so ji povsem predani. Pokojni
Samo Vremšak je takšna osebnost tudi bil. Bil je glasbenik ‘z dušo in telesom’.«
Še dolgo bo Samo z nami, prav tako spomin na njegov ametni bariton:
Planine sonène, ve moj raj,
jaz tudi loèim se sedaj,
a Bog le vé, kaj tu pustim ...
(Simon Gregorèiè)
To pesem, ki jo je uglasbil Ciril Vremšak, smo zadnjiè izvedli skupaj s Samom
Vremšakom na koncertu novembra leta 2003, èisto zadnjiè pa še v koèi v Kamniški
Bistrici, kamor smo se odpravili po koncertu.
Samo Vremšak se je s svojimi zborovskimi skladbami, še posebej priredbami,
nedvomno uvrstil med najpomembnejše slovenske skladatelje druge polovice 20. stoletja.
118
Sklep
Naj konèam z dvema odlomkoma iz nekrologov Janeza Majcenovièa, dolgoletnega pevca
Lire in prijatelja Sama Vremšaka, ter mojim. Janeza Majcenoviè je zapisal: »Dosledni in
strogi zborovodja Samo Vremšak ostaja v spominu in bo ostal v Lirinem izroèilu tudi kot
kronist in odlièen pripovedovalec kamniških in drugih zgodb; bil je duhovit, iskriv in oster
sogovornik z Liraši, ki so – od kmeta do univerzitetnega profesorja – dobro obvladovali
tak naèin komuniciranja. Škoda, da ni bilo filmske kamere, ki bi ujela Sama Vremšaka
takrat, ko je imitiral posebne e in imenitne e iz kamniškega in vseslovenskega okolja. S
tem, da je tvorno sooblikoval dobro èetrtino prek 120-letnega delovanja Lire in ga
zaznamoval s svojo umetniško in osebnostno noto, se je zapisal tudi v osemstoletno
kamniško zgodovino. Pridru il se je velikim predhodnikom Janezu Krstniku Dolarju,
Jakobu Zupanu in drugim ustvarjalcem umetniške tradicije starega mesta. Taka tradicija
pa je vrednota, ki se kupiti ne da!« Sam sem zapisal: »Bogate pevske in zborovske izkušnje
so nedvomno vplivale tudi na drugo pomembno podroèje njegove ustvarjalnosti, na
vokalna dela. Imel je izjemen èut za vokal in pevnost. Njegove zborovske skladbe, avtorske
in priredbe, so izvrstna dela, v tradicionalnem, a sodobnem slogu. V njih lahko
prepoznamo njegovo odlièno sposobnost zvoènega podajanja besedila, predvsem pa
sposobnost oblikovanja bogate, barvite in domiselne harmonije. Rad je imel tudi
slovensko ljudsko pesem, veliko ima priredb in harmonizacij ljudskih pesmi, ki so se trajno
zapisale v spomin naših pevcev. Samo Vremšak je glasbeno umetnost ivel odgovorno in
resno: ta umetnost zahteva nadarjene, izobra ene ljudi, ki so ji povsem predani. Pokojni
Samo Vremšak je takšna osebnost tudi bil. Bil je glasbenik ‘z dušo in telesom’.«
Še dolgo bo Samo z nami, prav tako spomin na njegov ametni bariton:
Planine sonène, ve moj raj,
jaz tudi loèim se sedaj,
a Bog le vé, kaj tu pustim ...
(Simon Gregorèiè)
To pesem, ki jo je uglasbil Ciril Vremšak, smo zadnjiè izvedli skupaj s Samom
Vremšakom na koncertu novembra leta 2003, èisto zadnjiè pa še v koèi v Kamniški
Bistrici, kamor smo se odpravili po koncertu.
Samo Vremšak se je s svojimi zborovskimi skladbami, še posebej priredbami,
nedvomno uvrstil med najpomembnejše slovenske skladatelje druge polovice 20. stoletja.
118
