Page 158 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 158
AN ADAMIÈ (1912–1995)
FESTIVAL »SLOVENSKA POPEVKA«
Bojan Adamiè je veèkrat sodeloval na festivalu Slovenska popevka, vendar ni na njem
dobil nobene nagrade. Njegove pesmi so bile zelo dobre, napisane veèinoma na tekste
najboljših avtorjev besedil, bile so spevne, nekatere tudi prisrène in hudomušne, pri
obèinstvu zelo odmevne, a nagrad mu niso prinesle. Na prvem Festivalu leta 1962 ni
sodeloval kot dirigent ali skladatelj; napisal je le nekaj aran majev, na primer aran ma za
odlièni šanson Borisa Kovaèièa in Matije Barla Sivi zidovi starega mesta v izvedbi Rafka
Irgolièa. Kot skladatelj je debitiral naslednje leto, na Slovenski popevki 1963, s pesmico
Sneguljèica na besedilo Gregorja Strniše. V njej sta skladatelj in pisec besedila povezala
znano Grimmovo pravljico s sodobnostjo. Fant »pozna deklico, ki prav taka je kot
Sneguljèica Walta Disneyja…..«. Zaljubljen je vanjo, a jo »stra i sedem škratov: oèe,
mama in pet bratov, vsi dr ijo se grdo, mene niè ne marajo«. Fant upa, da bo nekoè
vendarle njegova, saj ima tudi ona njega rada. Pesmica iz poèasnega uvoda preide v
ivahnejši ritem in je bila obèinstvu všeè, saj jo je uvrstilo v finalni veèer. V alternaciji sta
jo zapela Stane Mancini in Rafko Irgoliè, slednji z Zabavnim orkestrom. Njegov posnetek
je ohranjen tudi na Jugotonovi plošèi. Naslednje leto, 1964, je Adamiè sodeloval z dvema
pesmima, ki pa se nista uvrstili v finale; všeè mi je bila predvsem razpolo enjska na
besedilo Svetlane Makaroviè Veèer, v izvedbi Ivanke Kraševec in Sonje Berce; ta jo je
pela z Zabavnim orkestrom in jo posnela za radijski arhiv. Še vedno jo vèasih predvajajo.
al je precej pozabljena Lipova rumba, prijetna pesmica v lahkotnem ritmu. Pela sta jo
Irena Kohont in Simeon Gugulovski, ki je postal èez nekaj let operni pevec, prej pa je
predstavil še nekaj Adamièevih popevk (Ljubav naša – Najina ljubezen na besedilo
Tomislava Zuppe, Naj bo Ana ali Marijana, za katero je besedilo napisala Elza Budau).
Zatem se je Adamiè kot avtor glasbe za nekaj let umaknil iz Slovenske popevke.
Obèasno je sodeloval kot aran er. Leta 1968 je na primer napisal aran ma za Zgodbo o
šèipu Pavla Mihelèièa v izvedbi Jo ice Svete, ki si je delila nagrado strokovne irije s
Preseneèenji Jureta Robe nika. S svojo pesmijo se je pojavil spet 1969, in sicer z baladno
Starec in morje; besedilo zanjo je napisal veèkrat uspešni sodelavec, pesnik Ervin Fritz.
Vendar pesem v izvedbi Bora Gostiše ni preprièala niti obèinstva niti irije in je ostala v
senci drugih. Najveèji uspeh, èeprav ni bilo nagrad, je Adamiè do ivljal na Slovenski
popevki v letih 1970–1975, vendar s prekinitvami. V tem obdobju je predstavil tri
hudomušne, simpatiène in vesele pesmice, ki jih je zelo dobro in uspešno izvedla Sonja
Gabršèek. Prva je bila leta 1970 Išèemo oèka na besedilo Ervina Fritza; to leto so e peli
slovenski pevci v alternaciji s tujimi in s tistimi iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
Išèemo oèka bi morala zapeti tudi tedaj popularna Makedonka, iveèa v Zagrebu, Ljupka
Dimitrovska; a ni prišla, in jo je zamenjala Biserka Spevec, ki pa seveda ni bila tako
uèinkovita kot Sonja Gabršèek. Ljubko, a tudi navihano pesmico o mamici, ki se ne more
spomniti, kateri od njenih partnerjev je oèka hèerkice, je zapela tako prisrèno in spontano,
da se je prikupila obèinstvu in jo slišimo na radiu še dandanes, posneta pa je tudi na
zgošèenkah. Pa vendar ni dobila nobene nagrade; takrat so bile nagrajenke obèinstva:
Mini-maxi, Moje poti in Pesem o pomladi in prijateljstvu, nagrado za besedilo pa je dobil
Dušan Velkaverh (Solza, ki je ne prodam). Èez dve leti je Adamiè za Sonjo Gabršèek
napisal Pilulo za sreèo, tokrat na besedilo Elze Budau. V alternaciji jo je izvedla Èehinja
Zdena Lorencová. Pesmica poje o tem, koliko imamo razliènih pilul, ki zdravijo razliène
158
FESTIVAL »SLOVENSKA POPEVKA«
Bojan Adamiè je veèkrat sodeloval na festivalu Slovenska popevka, vendar ni na njem
dobil nobene nagrade. Njegove pesmi so bile zelo dobre, napisane veèinoma na tekste
najboljših avtorjev besedil, bile so spevne, nekatere tudi prisrène in hudomušne, pri
obèinstvu zelo odmevne, a nagrad mu niso prinesle. Na prvem Festivalu leta 1962 ni
sodeloval kot dirigent ali skladatelj; napisal je le nekaj aran majev, na primer aran ma za
odlièni šanson Borisa Kovaèièa in Matije Barla Sivi zidovi starega mesta v izvedbi Rafka
Irgolièa. Kot skladatelj je debitiral naslednje leto, na Slovenski popevki 1963, s pesmico
Sneguljèica na besedilo Gregorja Strniše. V njej sta skladatelj in pisec besedila povezala
znano Grimmovo pravljico s sodobnostjo. Fant »pozna deklico, ki prav taka je kot
Sneguljèica Walta Disneyja…..«. Zaljubljen je vanjo, a jo »stra i sedem škratov: oèe,
mama in pet bratov, vsi dr ijo se grdo, mene niè ne marajo«. Fant upa, da bo nekoè
vendarle njegova, saj ima tudi ona njega rada. Pesmica iz poèasnega uvoda preide v
ivahnejši ritem in je bila obèinstvu všeè, saj jo je uvrstilo v finalni veèer. V alternaciji sta
jo zapela Stane Mancini in Rafko Irgoliè, slednji z Zabavnim orkestrom. Njegov posnetek
je ohranjen tudi na Jugotonovi plošèi. Naslednje leto, 1964, je Adamiè sodeloval z dvema
pesmima, ki pa se nista uvrstili v finale; všeè mi je bila predvsem razpolo enjska na
besedilo Svetlane Makaroviè Veèer, v izvedbi Ivanke Kraševec in Sonje Berce; ta jo je
pela z Zabavnim orkestrom in jo posnela za radijski arhiv. Še vedno jo vèasih predvajajo.
al je precej pozabljena Lipova rumba, prijetna pesmica v lahkotnem ritmu. Pela sta jo
Irena Kohont in Simeon Gugulovski, ki je postal èez nekaj let operni pevec, prej pa je
predstavil še nekaj Adamièevih popevk (Ljubav naša – Najina ljubezen na besedilo
Tomislava Zuppe, Naj bo Ana ali Marijana, za katero je besedilo napisala Elza Budau).
Zatem se je Adamiè kot avtor glasbe za nekaj let umaknil iz Slovenske popevke.
Obèasno je sodeloval kot aran er. Leta 1968 je na primer napisal aran ma za Zgodbo o
šèipu Pavla Mihelèièa v izvedbi Jo ice Svete, ki si je delila nagrado strokovne irije s
Preseneèenji Jureta Robe nika. S svojo pesmijo se je pojavil spet 1969, in sicer z baladno
Starec in morje; besedilo zanjo je napisal veèkrat uspešni sodelavec, pesnik Ervin Fritz.
Vendar pesem v izvedbi Bora Gostiše ni preprièala niti obèinstva niti irije in je ostala v
senci drugih. Najveèji uspeh, èeprav ni bilo nagrad, je Adamiè do ivljal na Slovenski
popevki v letih 1970–1975, vendar s prekinitvami. V tem obdobju je predstavil tri
hudomušne, simpatiène in vesele pesmice, ki jih je zelo dobro in uspešno izvedla Sonja
Gabršèek. Prva je bila leta 1970 Išèemo oèka na besedilo Ervina Fritza; to leto so e peli
slovenski pevci v alternaciji s tujimi in s tistimi iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
Išèemo oèka bi morala zapeti tudi tedaj popularna Makedonka, iveèa v Zagrebu, Ljupka
Dimitrovska; a ni prišla, in jo je zamenjala Biserka Spevec, ki pa seveda ni bila tako
uèinkovita kot Sonja Gabršèek. Ljubko, a tudi navihano pesmico o mamici, ki se ne more
spomniti, kateri od njenih partnerjev je oèka hèerkice, je zapela tako prisrèno in spontano,
da se je prikupila obèinstvu in jo slišimo na radiu še dandanes, posneta pa je tudi na
zgošèenkah. Pa vendar ni dobila nobene nagrade; takrat so bile nagrajenke obèinstva:
Mini-maxi, Moje poti in Pesem o pomladi in prijateljstvu, nagrado za besedilo pa je dobil
Dušan Velkaverh (Solza, ki je ne prodam). Èez dve leti je Adamiè za Sonjo Gabršèek
napisal Pilulo za sreèo, tokrat na besedilo Elze Budau. V alternaciji jo je izvedla Èehinja
Zdena Lorencová. Pesmica poje o tem, koliko imamo razliènih pilul, ki zdravijo razliène
158
