Page 159 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 159
dimir Frantar, POPEVKA IN BOJAN ADAMIÈ
bolezni, imamo celo pilulo za »to in to«(!), le za sreèo je še ni. Tudi tokrat Adamiè ni dobil
nobene nagrade; favoritke obèinstva so bile: Mati, bodiva prijatelja, Pegasto dekle,
Ljubljanski zvon in Otroci morja, strokovna irija pa je Adamièa spet prezrla. Leta 1975
so prišle na vrsto Breskvice, zadnja festivalska popevka v sodelovanju s Sonjo Gabršèek.
Duhovito besedilo je napisal Ervin Fritz: zgodbo o odrašèajoèem dekletu, ki na svojem
telescu opazuje vabljive »breskvice«, a jih ni še nihèe poskusil; v alternaciji jo je zapela
Francozinja Fabienne. Nagrade ni bilo; obèinstvo so najbolj navdušile Mi smo taki, Danes
bo sreèen dan in Pepel in kri, za besedilo pa je bil nagrajen Branko Šömen (Vraèam se).
To leto je imel v konkurenci še Pomladi v objem na besedilo Jelke muc-Kušar, ki sta jo –
kot je bilo tedaj e popularno – izvedli dve skupini: Ultra iz Slovenije in Plavci iz
Èeškoslovaške. Bojan Adamiè je na Slovenski popevki sodeloval še leta 1977, ko je
njegovo simpatièno pesmico na besedilo Elze Budau Prvi april zapela Marjeta Ramšak (v
alternaciji Nemka iz Nemške demokratiène republike Regina Thoss), in leta 1979; takrat
sta Ste poznali tisto Meto? izvedli Meri Avsenak in Finka Paula Koivuniemi. V letih
1977?1980 so bili v okviru Slovenske popevke tudi netekmovalni veèeri pesmi svobodnih
oblik – šansonov, na katerih je Adamiè sodeloval trikrat. Vse tri šansone je zapela Meri
Avsenak: 1977 Ne spremljaj me do vrat (bes. Marjan Stare), 1978 Spomladi da – sedaj pa
ne! na besedilo Dušana Bi ala in 1980 Èlovek na sredi, na besedilo istega avtorja. Leta
1982 so na Slovenski popevki, ki se je tedaj imenovala »Dnevi slovenske zabavne glasbe –
Ljubljana 82«, priredili drugi veèer slavnostni koncert ob sedemdesetletnici rojstva
Bojana Adamièa. Marijan Zlobec je v Delu med drugim, zapisal: »Slavnosten, avtorsko
izpeljan jubilejni koncert v poèastitev sedemdesetletnice Bojana Adamièa, pa je v soboto
zveèer ponudil šarm, dinamièno spontanost, lahkotnost in temperament polpretekle
slovenske zabavne glasbe. Z nalezljivo intenzivnostjo je prevzemal poslušalce in br kone
tudi televizijske gledalce.« (M. Zlobec, »Kolikor taktov, toliko let«, Delo, 7. 6. 1982, str.
2). Na jubilejnem veèeru so nastopili : Meri Avsenak, Marjana Der aj, Majda Sepe, Elda
Viler, skupina Pepel in kri in duet Gabi Novak – Arsen Dediæ. Manjkali sta Jelka Cvete ar
in Beti Jurkoviè, ki sta v petdesetih letih peli Adamièeve prve uspešnice. Melodije so kot
gostje dopolnjevali dolgoletni Adamièevi sodelavci in sopotniki: Frane Milèinski Je ek,
Jo e Javoršek, Hajrudin Krvavac, Ljubiša Samard iæ, Miljenko Prohaska, Ivan Hetrich in
Mira Stupica. Nastopil je tudi pianist Aci Bertoncelj, veèer pa je vodil tedaj znani filmski
igralec Janez Vrhovec, Slovenec, ki je snemal filme po celi Jugoslaviji. Zlobec svoj èlanek
v Delu zakljuèuje takole: »Ali je z Adamièevo proslavo in jubilejem konec ‘njegovega’
pionirskega obdobja v slovenski zabavni glasbi, ali so nove pojavne oblike te zvrsti pri nas
e razpredle korenine, si izbojevale svoj prostor in avtonomen ‘izziv’? Èas bo to pokazal,
kot je sobotni veèer preprièljivo razkril Adamièevo glasbeno in osebnostno identiteto;
misel in izpoved, slovenskost in svetovljanstvo.« (M. Zlobec, n. d.). Bojan Adamiè je v
tekmovalnem delu festivala Slovenska popevka sodeloval z desetimi pesmimi, a za
nobeno od njih ni bil nagrajen.
FESTIVAL »VESELA JESEN«
Festival Vesela jesen, kasneje preimenovan v Festival nareène popevke v Mariboru, se je
razvil iz študentske prireditve Katedra 62, ki je bila 17. aprila 1962 v Unionski dvorani v
Mariboru. Izvedli so deset pesmi, zmagala pa je Moja mala tiha sreèa Sreèka Satlerja in
159
bolezni, imamo celo pilulo za »to in to«(!), le za sreèo je še ni. Tudi tokrat Adamiè ni dobil
nobene nagrade; favoritke obèinstva so bile: Mati, bodiva prijatelja, Pegasto dekle,
Ljubljanski zvon in Otroci morja, strokovna irija pa je Adamièa spet prezrla. Leta 1975
so prišle na vrsto Breskvice, zadnja festivalska popevka v sodelovanju s Sonjo Gabršèek.
Duhovito besedilo je napisal Ervin Fritz: zgodbo o odrašèajoèem dekletu, ki na svojem
telescu opazuje vabljive »breskvice«, a jih ni še nihèe poskusil; v alternaciji jo je zapela
Francozinja Fabienne. Nagrade ni bilo; obèinstvo so najbolj navdušile Mi smo taki, Danes
bo sreèen dan in Pepel in kri, za besedilo pa je bil nagrajen Branko Šömen (Vraèam se).
To leto je imel v konkurenci še Pomladi v objem na besedilo Jelke muc-Kušar, ki sta jo –
kot je bilo tedaj e popularno – izvedli dve skupini: Ultra iz Slovenije in Plavci iz
Èeškoslovaške. Bojan Adamiè je na Slovenski popevki sodeloval še leta 1977, ko je
njegovo simpatièno pesmico na besedilo Elze Budau Prvi april zapela Marjeta Ramšak (v
alternaciji Nemka iz Nemške demokratiène republike Regina Thoss), in leta 1979; takrat
sta Ste poznali tisto Meto? izvedli Meri Avsenak in Finka Paula Koivuniemi. V letih
1977?1980 so bili v okviru Slovenske popevke tudi netekmovalni veèeri pesmi svobodnih
oblik – šansonov, na katerih je Adamiè sodeloval trikrat. Vse tri šansone je zapela Meri
Avsenak: 1977 Ne spremljaj me do vrat (bes. Marjan Stare), 1978 Spomladi da – sedaj pa
ne! na besedilo Dušana Bi ala in 1980 Èlovek na sredi, na besedilo istega avtorja. Leta
1982 so na Slovenski popevki, ki se je tedaj imenovala »Dnevi slovenske zabavne glasbe –
Ljubljana 82«, priredili drugi veèer slavnostni koncert ob sedemdesetletnici rojstva
Bojana Adamièa. Marijan Zlobec je v Delu med drugim, zapisal: »Slavnosten, avtorsko
izpeljan jubilejni koncert v poèastitev sedemdesetletnice Bojana Adamièa, pa je v soboto
zveèer ponudil šarm, dinamièno spontanost, lahkotnost in temperament polpretekle
slovenske zabavne glasbe. Z nalezljivo intenzivnostjo je prevzemal poslušalce in br kone
tudi televizijske gledalce.« (M. Zlobec, »Kolikor taktov, toliko let«, Delo, 7. 6. 1982, str.
2). Na jubilejnem veèeru so nastopili : Meri Avsenak, Marjana Der aj, Majda Sepe, Elda
Viler, skupina Pepel in kri in duet Gabi Novak – Arsen Dediæ. Manjkali sta Jelka Cvete ar
in Beti Jurkoviè, ki sta v petdesetih letih peli Adamièeve prve uspešnice. Melodije so kot
gostje dopolnjevali dolgoletni Adamièevi sodelavci in sopotniki: Frane Milèinski Je ek,
Jo e Javoršek, Hajrudin Krvavac, Ljubiša Samard iæ, Miljenko Prohaska, Ivan Hetrich in
Mira Stupica. Nastopil je tudi pianist Aci Bertoncelj, veèer pa je vodil tedaj znani filmski
igralec Janez Vrhovec, Slovenec, ki je snemal filme po celi Jugoslaviji. Zlobec svoj èlanek
v Delu zakljuèuje takole: »Ali je z Adamièevo proslavo in jubilejem konec ‘njegovega’
pionirskega obdobja v slovenski zabavni glasbi, ali so nove pojavne oblike te zvrsti pri nas
e razpredle korenine, si izbojevale svoj prostor in avtonomen ‘izziv’? Èas bo to pokazal,
kot je sobotni veèer preprièljivo razkril Adamièevo glasbeno in osebnostno identiteto;
misel in izpoved, slovenskost in svetovljanstvo.« (M. Zlobec, n. d.). Bojan Adamiè je v
tekmovalnem delu festivala Slovenska popevka sodeloval z desetimi pesmimi, a za
nobeno od njih ni bil nagrajen.
FESTIVAL »VESELA JESEN«
Festival Vesela jesen, kasneje preimenovan v Festival nareène popevke v Mariboru, se je
razvil iz študentske prireditve Katedra 62, ki je bila 17. aprila 1962 v Unionski dvorani v
Mariboru. Izvedli so deset pesmi, zmagala pa je Moja mala tiha sreèa Sreèka Satlerja in
159
