Page 111 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 111
avko Drenjanèeviæ, SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA TONSKIH NIZOV
toni niza, medtem ko vsi toni niza hkrati niso temeljni toni. Za temeljne tone smo
potrdili tiste, ki so tvorili doloèene lestviène vzorce.
Pri doloèanju polo aja tonov smo spremljali vsak ton tako, da smo ugotovili
njegovo nahajanje na nepoudarjeni ali poudarjeni dobi, se pravi njegov polo aj
znotraj posameznega takta. Ugotovili smo, da polo aj temeljnega tona izhaja tudi
iz vloge, ki jo ima ton v melodiji.2
Potrdili smo, da se nekateri toni, ki tvorijo nize, pojavijo v vlogi prehajalnih,
menjajlnih ali okrasnih tonov in nimajo znaèaja temeljnih tonov ter tudi ne
vplivajo na vrste tonskega niza. Njihova funkcija je prehodna, menjajoèa se ali
okrasna. Pogosto se pojavijo enkrat do dvakrat tekom napeva (kar ni pravilo), na
zgolj nepoudarjenih dobah.
Tudi èasovno trajanje tonov v melodiji smo obravnavali kot pomemben
element doloèanja polo aja tonov. Èasovno prisotnost posameznega tona v
melodiji smo upoštevali kot pokazatelja, kot njegov znaèaj. To je pomenilo, da
ponavljajoèi se toni daljših dol in oz. trajanja niso dobili istega polo aja kot
redko prisotni toni krajših notnih vrednosti (npr. okrasni toni). Iz elementov, kot
so: polo aj tona v taktu, vloga tona v melodiji in njegovo trajanje, smo jasno
doloèili znaèaj vsakega posameznega tona v napevu. Nize smo razloèili tudi
glede števila tonalnih centrov – enega ali dveh. Za tonalni center smo upoštevali
ton, ki je predstavljal center melodiène linije oz. napeva – toniko. Tonalni center
se je lahko kazal z daljšo notno vrednostjo, lahko pa je bil prisoten z manj ali veè
krajšimi toni. S harmoniènega aspekta nam je tonalni center predstavljal temeljni
ton toniène harmonije.
Zaradi obse nosti gradiva smo se pri raziskovanju omejili le na vokalne
napeve; tako smo pri vokalno-instrumentalnih napevih analizirali samo vokalne
linije. Razlog, da smo se opredelili zgolj za vokalne linije je v tem, da je v gibanju
njihovih spremljevalnih linij, napram vodilni, prisotna doloèena samostojnost in
raznovrsnost. Nasprotno pa so instrumentalne spremljevalne linije v celoti
podrejene vodilni. V duhu izroèila tradicionalnih inštrumentov („dvojnice“,
„gajde“, „samica“) vlogo inštrumentalne spremljave prevzemajo tamburaški
sestavi3. Ti danes predstavljajo eno od glavnih komponent vsakega folklornega
ansambla. Tamburaški sestavi delujejo po principu malih komornih ansamblov.
Druga linija pri tamburaški spremljavi v glavnem spremlja vodilno linijo –
melodijo – v intervalu terce, zato ni èudno, da se petje tako imenovanega drugega
glasu pogosto poistoveti z igranjem. Ker se spremljava sestoji tudi iz ritmiène
sekcije z basovsko in akordièno linijo, se na ta naèin pridobi obèutek modernih
tonalitet (dura in mola).
2 Melodijo avtor razume kot vodilno linijo napeva.
3 V današnji dobi je tamburaški sestav najpogosteje grajen iz vodilne linije, ki jo izvaja prva bisernica
(vèasih violina), pa tudi prvi braè. Drugo linijo, terco, in vèasih tudi seksto napram vodilni liniji, izvaja
drugi braè. Tamburaški sestav lahko obsega tudi tretjo linijo na tretjem braèu. Ritem sekcijo sestava
tvorijo berda (bas linija) in bugarija (akordièni instrument). Vèasih se sestavu doda tudi èelo, ki igra na
osnovi razlo enih akordov, s èimer se pridobi veèjo harmonsko in ritmièno polnost.
111
toni niza, medtem ko vsi toni niza hkrati niso temeljni toni. Za temeljne tone smo
potrdili tiste, ki so tvorili doloèene lestviène vzorce.
Pri doloèanju polo aja tonov smo spremljali vsak ton tako, da smo ugotovili
njegovo nahajanje na nepoudarjeni ali poudarjeni dobi, se pravi njegov polo aj
znotraj posameznega takta. Ugotovili smo, da polo aj temeljnega tona izhaja tudi
iz vloge, ki jo ima ton v melodiji.2
Potrdili smo, da se nekateri toni, ki tvorijo nize, pojavijo v vlogi prehajalnih,
menjajlnih ali okrasnih tonov in nimajo znaèaja temeljnih tonov ter tudi ne
vplivajo na vrste tonskega niza. Njihova funkcija je prehodna, menjajoèa se ali
okrasna. Pogosto se pojavijo enkrat do dvakrat tekom napeva (kar ni pravilo), na
zgolj nepoudarjenih dobah.
Tudi èasovno trajanje tonov v melodiji smo obravnavali kot pomemben
element doloèanja polo aja tonov. Èasovno prisotnost posameznega tona v
melodiji smo upoštevali kot pokazatelja, kot njegov znaèaj. To je pomenilo, da
ponavljajoèi se toni daljših dol in oz. trajanja niso dobili istega polo aja kot
redko prisotni toni krajših notnih vrednosti (npr. okrasni toni). Iz elementov, kot
so: polo aj tona v taktu, vloga tona v melodiji in njegovo trajanje, smo jasno
doloèili znaèaj vsakega posameznega tona v napevu. Nize smo razloèili tudi
glede števila tonalnih centrov – enega ali dveh. Za tonalni center smo upoštevali
ton, ki je predstavljal center melodiène linije oz. napeva – toniko. Tonalni center
se je lahko kazal z daljšo notno vrednostjo, lahko pa je bil prisoten z manj ali veè
krajšimi toni. S harmoniènega aspekta nam je tonalni center predstavljal temeljni
ton toniène harmonije.
Zaradi obse nosti gradiva smo se pri raziskovanju omejili le na vokalne
napeve; tako smo pri vokalno-instrumentalnih napevih analizirali samo vokalne
linije. Razlog, da smo se opredelili zgolj za vokalne linije je v tem, da je v gibanju
njihovih spremljevalnih linij, napram vodilni, prisotna doloèena samostojnost in
raznovrsnost. Nasprotno pa so instrumentalne spremljevalne linije v celoti
podrejene vodilni. V duhu izroèila tradicionalnih inštrumentov („dvojnice“,
„gajde“, „samica“) vlogo inštrumentalne spremljave prevzemajo tamburaški
sestavi3. Ti danes predstavljajo eno od glavnih komponent vsakega folklornega
ansambla. Tamburaški sestavi delujejo po principu malih komornih ansamblov.
Druga linija pri tamburaški spremljavi v glavnem spremlja vodilno linijo –
melodijo – v intervalu terce, zato ni èudno, da se petje tako imenovanega drugega
glasu pogosto poistoveti z igranjem. Ker se spremljava sestoji tudi iz ritmiène
sekcije z basovsko in akordièno linijo, se na ta naèin pridobi obèutek modernih
tonalitet (dura in mola).
2 Melodijo avtor razume kot vodilno linijo napeva.
3 V današnji dobi je tamburaški sestav najpogosteje grajen iz vodilne linije, ki jo izvaja prva bisernica
(vèasih violina), pa tudi prvi braè. Drugo linijo, terco, in vèasih tudi seksto napram vodilni liniji, izvaja
drugi braè. Tamburaški sestav lahko obsega tudi tretjo linijo na tretjem braèu. Ritem sekcijo sestava
tvorijo berda (bas linija) in bugarija (akordièni instrument). Vèasih se sestavu doda tudi èelo, ki igra na
osnovi razlo enih akordov, s èimer se pridobi veèjo harmonsko in ritmièno polnost.
111
