Page 114 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011

SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek

Iz tabele 2 je razvidno, da najveè tonskih nizov vsebuje durove karakteristike
– t.j. znaèilnosti dura (30 nizov). Molove karakteristike vsebuje pet nizov,
medtem ko se istrske, frigijske, lidijske, miksolidijske in orientalske
karakteristike pojavijo le po enkrat.

Napevi (v razponu od tetratonike do dekatonike) vsebujejo enega, dva ali tri
lestviène vzorce. Ti vzorci lahko vsebujejo tudi tone, ki posameznemu
lestviènemu vzorcu ne pripadajo, zato jih uvršèamo med alterirane tone. V
doloèenem lestviènem vzorcu se pojavijo maksimalno trije alterirani toni.

Glasbeni primeri so lahko grajeni na temelju enega samega lestviènega
vzorca, ki je lahko:

– durov (z /ali brez/ alteriranim tonom)
– molov
– istrski
– miksolidijski
– orientalski
– frigijski (z alteriranim tonom)
– lidijski (z alteriranim tonom).

Tonske nize, ki so nastali iz napevov in ki so zgrajeni iz razliènih lestviènih
vzorcev (najpogosteje dveh, ponekod tudi treh), smo upoštevali kot kombinirane
lestviène vzorce (21 nizov) in tako prišli do naslednjih kombinacij:

– durovo-molova
– molovo-orientalska
– orientalsko-molova
– molovo-durova (z /ali brez/ alteriranimi toni)
– durovo-lidijska (z alteriranim tonom)
– durovo-miksolidijska (z /ali brez/ alteriranimi toni)
– miksolidijsko-durova (z alteriranim tonom)
– lidijsko-durova
– durovo-orientalska (z alteriranim tonom)
– molovo-lidijsko-orientalska
– orientalsko-molovo-durova
– orientalsko-durovo-lidijska
– durovo-miksolidijsko-orientalska
– durovo-orientalsko-molova

114