Page 116 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 116
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
svatovskih pesmi, z dodano èisto kvinto izpod zakljuènega tona (g1). Nadalje
izpostavlja tudi nize s šestimi toni f1 g1 a1 b1 c2 des2, z zni anim šestim tonom. Prav
tako navaja tudi niz s sedmimi toni g1 a1 b1 c2 d2 es2 f 2. Še posebej pa izpostavlja
nize s petimi in šestimi toni, g1 a1 h1 c2 d2 e2, ki se pojavljajo v pustnih pesmih, kjer
je zaèetni ton niza obenem zakljuèni in temeljni ton.
Rezultati naše raziskave se v veliki meri skladajo z Beziæevimi ugotovitvami.
Tonske nize s petimi in šestimi toni ter intervalnim razporedom 1-1-1/2-1-1 smo
prepoznali v naslednjih dveh pesmih: Pomozi Bo e i Gospo iz Bocanjevca (DT6)
in Igrala bi Dere iz Nuštra (JNJ7). Svatovac iz kraja Bebrine (MF8) s svojo
gradnjo identièno ustreza Beziæevemu svatovskemu napevu z razmerji 1-1/2-1 v
vodilni liniji napeva.
Omenjeni niz z zni ano šesto stopnjo se, resda nekoliko razširjen, prav tako
pojavlja v naši raziskavi (Pjevanje u kolu iz Harkanovca (DT), heptatonika).
Beæarac iz Vinkovca (JNJ) s svojo gradnjo ustreza Beziæevemu nizu s sedmimi
toni (g1 a1 b1 c2 d2 es2 f 2). Ljubljeno kolo, napev zapisan v Vinogradcu (DT), ne
spada med pustne pesmi, toda s svojo tonsko gradnjo vseeno predstavlja napev,
katerega zaèetni ton je obenem tudi zakljuèni in temeljni ton napeva.
Beziæ omenja tudi enoglasne in dvoglasne pesmi, ki se odlikujejo z unisonim
zakljuèkom v tonskem nizu s karakteristièno malo terco. Pojav male terce na tretji
stopnji tudi glede na naše rezultate ni redkost, toda v kombinaciji z unisonim
zakljuèkom predstavlja izjemno redek pojav (Svatovac iz Tovarnika, MF).
Beziæ navaja tudi napeve, ki jih uvršèa v starejše sloje folklorne glasbe
(sorodne napevom iz Bosne in Hrvaškega Primorja). Veèinoma se odlikujejo s
pomiki v paralelnih tercah, unisonim zakljuèkom ter karakteristiènimi razmerji
med toni 1/2-1-1/2. Edini primer takega napeva smo zapisali v Prekopakri
(Drumarac (MF) v istrski pentatoniki).
V kontekstu tonskih nizov obstajajo, v odnosu do Beziæevega raziskovanja,
tudi doloèena odstopanja. Naše raziskovanje je prineslo doloèitev velikega
števila karakteristiènih nizov, tako po številu tonov kot tudi po tonski gradnji,
medtem ko v Beziæevem delu tega ne najdemo. Menimo, da so omenjene razlike
posledica prvenstveno drugaènega pristopa pri obravnavanju problematike
tonske gradnje folklornih napevov. Doloèeni odmiki pa so nastali tudi zaradi
razlik v sami materiji oziroma predmetu raziskovanja.
6 DT – okrajšava za zbirko pesmi Duška Topiæa.
7 JNJ – okrajšava za zbirko pesmi Julija Njikoša.
8 MF – okrajšava za zbirko pesmi Mihaela Feriæa
116
svatovskih pesmi, z dodano èisto kvinto izpod zakljuènega tona (g1). Nadalje
izpostavlja tudi nize s šestimi toni f1 g1 a1 b1 c2 des2, z zni anim šestim tonom. Prav
tako navaja tudi niz s sedmimi toni g1 a1 b1 c2 d2 es2 f 2. Še posebej pa izpostavlja
nize s petimi in šestimi toni, g1 a1 h1 c2 d2 e2, ki se pojavljajo v pustnih pesmih, kjer
je zaèetni ton niza obenem zakljuèni in temeljni ton.
Rezultati naše raziskave se v veliki meri skladajo z Beziæevimi ugotovitvami.
Tonske nize s petimi in šestimi toni ter intervalnim razporedom 1-1-1/2-1-1 smo
prepoznali v naslednjih dveh pesmih: Pomozi Bo e i Gospo iz Bocanjevca (DT6)
in Igrala bi Dere iz Nuštra (JNJ7). Svatovac iz kraja Bebrine (MF8) s svojo
gradnjo identièno ustreza Beziæevemu svatovskemu napevu z razmerji 1-1/2-1 v
vodilni liniji napeva.
Omenjeni niz z zni ano šesto stopnjo se, resda nekoliko razširjen, prav tako
pojavlja v naši raziskavi (Pjevanje u kolu iz Harkanovca (DT), heptatonika).
Beæarac iz Vinkovca (JNJ) s svojo gradnjo ustreza Beziæevemu nizu s sedmimi
toni (g1 a1 b1 c2 d2 es2 f 2). Ljubljeno kolo, napev zapisan v Vinogradcu (DT), ne
spada med pustne pesmi, toda s svojo tonsko gradnjo vseeno predstavlja napev,
katerega zaèetni ton je obenem tudi zakljuèni in temeljni ton napeva.
Beziæ omenja tudi enoglasne in dvoglasne pesmi, ki se odlikujejo z unisonim
zakljuèkom v tonskem nizu s karakteristièno malo terco. Pojav male terce na tretji
stopnji tudi glede na naše rezultate ni redkost, toda v kombinaciji z unisonim
zakljuèkom predstavlja izjemno redek pojav (Svatovac iz Tovarnika, MF).
Beziæ navaja tudi napeve, ki jih uvršèa v starejše sloje folklorne glasbe
(sorodne napevom iz Bosne in Hrvaškega Primorja). Veèinoma se odlikujejo s
pomiki v paralelnih tercah, unisonim zakljuèkom ter karakteristiènimi razmerji
med toni 1/2-1-1/2. Edini primer takega napeva smo zapisali v Prekopakri
(Drumarac (MF) v istrski pentatoniki).
V kontekstu tonskih nizov obstajajo, v odnosu do Beziæevega raziskovanja,
tudi doloèena odstopanja. Naše raziskovanje je prineslo doloèitev velikega
števila karakteristiènih nizov, tako po številu tonov kot tudi po tonski gradnji,
medtem ko v Beziæevem delu tega ne najdemo. Menimo, da so omenjene razlike
posledica prvenstveno drugaènega pristopa pri obravnavanju problematike
tonske gradnje folklornih napevov. Doloèeni odmiki pa so nastali tudi zaradi
razlik v sami materiji oziroma predmetu raziskovanja.
6 DT – okrajšava za zbirko pesmi Duška Topiæa.
7 JNJ – okrajšava za zbirko pesmi Julija Njikoša.
8 MF – okrajšava za zbirko pesmi Mihaela Feriæa
116
