Page 110 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 110
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Slavonski folklorni napevi z vidika tonskih nizov
Predmet tega prispevka je raziskovanje tonske gradnje v ljudskih napevih iz
Slavonije. V slavonsko folklorno glasbo uvršèamo glasbene znaèilnosti Šokcev1
– staroselskih prebivalcev, ki naseljujejo vzhodni del Hrvaške. Gre za geografski
predel Slavonije in Baranje, ki se razprostira od reke Drave na severu (meja z
Mad arsko), Save na jugu (meja z Bosno in Hercegovino) ter do Donave na
vzhodu (meja s Srbijo). Cilj raziskovanja v prièujoèem delu je skozi analizo
tonskih odnosov priti do tonskih nizov, ki so karakteristièni za glasbeno folklorno
dedišèino Slavonije.
Za analizo slavonskih folklornih napevov smo uporabili sledeèe zbirke
napevov: Il’ pjevajte ili zasvirajte avtorja Mihaela Feriæa, Maramica s granama
avtorja Duška Topiæa ter Gori lampa nasrid Vinkovaca avtorja Julija Njikoša.
Poleg omenjenih zbirk smo, z namenom prikazati zanimive ter predvsem
edinstvene primere tonskih naèinov, uporabili tudi napeve, ki so bili v ta namen
posneti na terenu in melografirani. V celoti smo analizirali 510 zapisov iz 85-ih
razliènih lokacij v Slavoniji, od tega 27 instrumentalnih ter 483 vokalnih oziroma
vokalno-instrumentalnih zapisov.
Pri doloèanju tonskih nizov smo izpostavili tri bistvene in pomembne
elemente, ki so: število tonov v napevu, njihova medsebojna razmerja ter polo aj
vsakega posameznega tona znotraj napeva.
Pred doloèitvijo konènega števila tonov posameznega napeva, smo izloèili vse
tone z razliènimi absolutnimi višinami ter jih razvrstil v prvo oktavo. Za centralni
ton vsakega napeva smo izbrali enoten ton c1, kar olajša primerjave napevov med
seboj in analize. Torej, tonske nize smo tvorili v prvi oktavi, vselej zaèenši od
centralega tona, kar je pomenilo, da smo upoštevali tudi tone, ki so se pojavili
izven prve oktave (nastop tona „a“ v mali oktavi ipd.). Tako smo na primer v
tonski niz s sedmimi toni uvrstili tudi niz, ki je imel osem, devet ali veè tonov
(zaradi ponovitev posameznih tonov v neki drugi oktavi). Nize smo glede na
število tonov razdelil na bitoniko, tritoniko, tetratoniko, pentatoniko itn..
Razmerja med toni oziroma razporede poltonov in celih tonov, pa tudi
karakteristiène intervale, kot so zveèana sekunda, lidijska kvarta, dorska seksta,
miksolidijska septima in druge, smo obravnavali kot znaèilnosti, ki nakazujejo
posamezne lestviène vzorce. Pri tem smo se podrobno posveèali preuèevanju
vodilne linije, medtem ko smo se pri spremljevalni melodiji v glavnem ukvarjal z
intervalnimi razmerji, ki so nastali napram vodilne melodije.
Polo aj tona v napevu smo prav tako obravnavali kot pomemben element pri
doloèanju vrste tonskega niza. Ugotovili smo, da so vsi toni napeva hkrati tudi
1 Šokac: folk. pokrajinsko ime Hrvatov iz vzhodne Slavonije, Baranje, Srijema in zahodne Baèke. V: Šonje,
J. (2000). Rjeènik hrvatskoga jezika. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krle a: Školska knjiga. str.
1226.
110
Slavonski folklorni napevi z vidika tonskih nizov
Predmet tega prispevka je raziskovanje tonske gradnje v ljudskih napevih iz
Slavonije. V slavonsko folklorno glasbo uvršèamo glasbene znaèilnosti Šokcev1
– staroselskih prebivalcev, ki naseljujejo vzhodni del Hrvaške. Gre za geografski
predel Slavonije in Baranje, ki se razprostira od reke Drave na severu (meja z
Mad arsko), Save na jugu (meja z Bosno in Hercegovino) ter do Donave na
vzhodu (meja s Srbijo). Cilj raziskovanja v prièujoèem delu je skozi analizo
tonskih odnosov priti do tonskih nizov, ki so karakteristièni za glasbeno folklorno
dedišèino Slavonije.
Za analizo slavonskih folklornih napevov smo uporabili sledeèe zbirke
napevov: Il’ pjevajte ili zasvirajte avtorja Mihaela Feriæa, Maramica s granama
avtorja Duška Topiæa ter Gori lampa nasrid Vinkovaca avtorja Julija Njikoša.
Poleg omenjenih zbirk smo, z namenom prikazati zanimive ter predvsem
edinstvene primere tonskih naèinov, uporabili tudi napeve, ki so bili v ta namen
posneti na terenu in melografirani. V celoti smo analizirali 510 zapisov iz 85-ih
razliènih lokacij v Slavoniji, od tega 27 instrumentalnih ter 483 vokalnih oziroma
vokalno-instrumentalnih zapisov.
Pri doloèanju tonskih nizov smo izpostavili tri bistvene in pomembne
elemente, ki so: število tonov v napevu, njihova medsebojna razmerja ter polo aj
vsakega posameznega tona znotraj napeva.
Pred doloèitvijo konènega števila tonov posameznega napeva, smo izloèili vse
tone z razliènimi absolutnimi višinami ter jih razvrstil v prvo oktavo. Za centralni
ton vsakega napeva smo izbrali enoten ton c1, kar olajša primerjave napevov med
seboj in analize. Torej, tonske nize smo tvorili v prvi oktavi, vselej zaèenši od
centralega tona, kar je pomenilo, da smo upoštevali tudi tone, ki so se pojavili
izven prve oktave (nastop tona „a“ v mali oktavi ipd.). Tako smo na primer v
tonski niz s sedmimi toni uvrstili tudi niz, ki je imel osem, devet ali veè tonov
(zaradi ponovitev posameznih tonov v neki drugi oktavi). Nize smo glede na
število tonov razdelil na bitoniko, tritoniko, tetratoniko, pentatoniko itn..
Razmerja med toni oziroma razporede poltonov in celih tonov, pa tudi
karakteristiène intervale, kot so zveèana sekunda, lidijska kvarta, dorska seksta,
miksolidijska septima in druge, smo obravnavali kot znaèilnosti, ki nakazujejo
posamezne lestviène vzorce. Pri tem smo se podrobno posveèali preuèevanju
vodilne linije, medtem ko smo se pri spremljevalni melodiji v glavnem ukvarjal z
intervalnimi razmerji, ki so nastali napram vodilne melodije.
Polo aj tona v napevu smo prav tako obravnavali kot pomemben element pri
doloèanju vrste tonskega niza. Ugotovili smo, da so vsi toni napeva hkrati tudi
1 Šokac: folk. pokrajinsko ime Hrvatov iz vzhodne Slavonije, Baranje, Srijema in zahodne Baèke. V: Šonje,
J. (2000). Rjeènik hrvatskoga jezika. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krle a: Školska knjiga. str.
1226.
110
