Page 112 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 112
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Pri izbiri napevov za analizo je pomembno vlogo igrala tudi starost
posameznega zapisa. Èasovni element napevov nam je bistveno pomagal pri
opazovanju znaèilnosti, pa tudi sprememb, ki jih je slavonska tradicionalna
pesem do ivljala v teku posameznih èasovnih obdobij. Zanimivo je, da imamo
nekatere napeve z novejšimi datumi zapisa lahko le pogojno za „nove“. Èe
posamezna pesem še ni do ivela zapisa, še ne pomeni, da se ni izvajala, vèasih
tudi dvajset, trideset let ali veè, preden je bila zapisana. Po drugi strani pa je
starost tistih napevov, ki so svoj zapis do iveli pred šestdesetimi ali
sedemdesetimi leti, nevprašljiva.
Tako zbirka Julija Njikoša Gori lampa nasrid Vinkovaca obsega zapise
èasovnega obdobja od leta 1936 do leta 1988. Tej zbirki pripadajo najstarejši
zapisi slavonskih ljudskih pesmi, vendar v zbirki nekateri napevi al niso toèno
èasovno oznaèeni. Med „novejše“ spadajo zapisi iz zbirke Duška Topiæa
Maramica s granama. Topiæ je napeve zapisal v èasovnem obdobju med leti 1970
in 1997. Najmlajše zapise pa prinaša zbirka Mihaela Feriæa Il’ pjevajte ili
zasvirajte, veèidel iz èasovnega obdobja med leti 1995 in 2000 ter z nekaterimi
napevi s konca sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Z naèrtnim izborom slavonskih napevov smo si prizadevali geografsko zajeti
èim širše podroèje Slavonije ter hkrati preuèiti tudi njihove razliène èasovne
izvore. Pomemben razlog, ki je vplival na izbiro omenjenih zbirk, je dejstvo, da
so njihovi napevi zbrani na podroèjih, ki so zelo dolgo ostala zvesta izvorni
tradiciji. Gre za naselja, ki so do danes, èeprav v manjši meri, obdr ala ljudske
obièaje, in v splošnem tudi sam naèin ivljenja, pre et z duhom te tradicije.
Rezultati z interpretacijo
Od 483 vokalnih in vokalno-instrumentalnih napevov smo izbrali 63
primerov, ki se po svoji tonski gradnji medsebojno razlikujejo. Predstavljeni
rezultati temeljijo na prav teh izbranih primerih.
Tabela 1: Prikaz tonskih nizov glede na število nizov
Vrsta niza Bitonika Tritonika Tetratonika Pentatonika Heksatonika
Število nizov 1 1 3 5 10
Vrsta niza Heptatonika Oktatonika Nonatonika Dekatonika
Število nizov 20 11 10 2
Od skupnega števila nizov (63 razliènih nizov) je v slavonskih napevih v
najveèjem odstotku zastopana heptatonika (31,7%). Oktatonika zavzema, glede
zastopanosti, drugo mesto (17,4%). Visok odstotek zastopanosti prav tako
pripada heksatoniki (15,8%) in nonatoniki (15,8%). V manjši meri so prisotne
112
Pri izbiri napevov za analizo je pomembno vlogo igrala tudi starost
posameznega zapisa. Èasovni element napevov nam je bistveno pomagal pri
opazovanju znaèilnosti, pa tudi sprememb, ki jih je slavonska tradicionalna
pesem do ivljala v teku posameznih èasovnih obdobij. Zanimivo je, da imamo
nekatere napeve z novejšimi datumi zapisa lahko le pogojno za „nove“. Èe
posamezna pesem še ni do ivela zapisa, še ne pomeni, da se ni izvajala, vèasih
tudi dvajset, trideset let ali veè, preden je bila zapisana. Po drugi strani pa je
starost tistih napevov, ki so svoj zapis do iveli pred šestdesetimi ali
sedemdesetimi leti, nevprašljiva.
Tako zbirka Julija Njikoša Gori lampa nasrid Vinkovaca obsega zapise
èasovnega obdobja od leta 1936 do leta 1988. Tej zbirki pripadajo najstarejši
zapisi slavonskih ljudskih pesmi, vendar v zbirki nekateri napevi al niso toèno
èasovno oznaèeni. Med „novejše“ spadajo zapisi iz zbirke Duška Topiæa
Maramica s granama. Topiæ je napeve zapisal v èasovnem obdobju med leti 1970
in 1997. Najmlajše zapise pa prinaša zbirka Mihaela Feriæa Il’ pjevajte ili
zasvirajte, veèidel iz èasovnega obdobja med leti 1995 in 2000 ter z nekaterimi
napevi s konca sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Z naèrtnim izborom slavonskih napevov smo si prizadevali geografsko zajeti
èim širše podroèje Slavonije ter hkrati preuèiti tudi njihove razliène èasovne
izvore. Pomemben razlog, ki je vplival na izbiro omenjenih zbirk, je dejstvo, da
so njihovi napevi zbrani na podroèjih, ki so zelo dolgo ostala zvesta izvorni
tradiciji. Gre za naselja, ki so do danes, èeprav v manjši meri, obdr ala ljudske
obièaje, in v splošnem tudi sam naèin ivljenja, pre et z duhom te tradicije.
Rezultati z interpretacijo
Od 483 vokalnih in vokalno-instrumentalnih napevov smo izbrali 63
primerov, ki se po svoji tonski gradnji medsebojno razlikujejo. Predstavljeni
rezultati temeljijo na prav teh izbranih primerih.
Tabela 1: Prikaz tonskih nizov glede na število nizov
Vrsta niza Bitonika Tritonika Tetratonika Pentatonika Heksatonika
Število nizov 1 1 3 5 10
Vrsta niza Heptatonika Oktatonika Nonatonika Dekatonika
Število nizov 20 11 10 2
Od skupnega števila nizov (63 razliènih nizov) je v slavonskih napevih v
najveèjem odstotku zastopana heptatonika (31,7%). Oktatonika zavzema, glede
zastopanosti, drugo mesto (17,4%). Visok odstotek zastopanosti prav tako
pripada heksatoniki (15,8%) in nonatoniki (15,8%). V manjši meri so prisotne
112
