Page 115 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 115
avko Drenjanèeviæ, SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA TONSKIH NIZOV
Tabela 3: Prikaz tonskih nizov s kombiniranimi lestviènimi vzorci
Kombinirani durovo-molovi nizi 2 (heksatonika 1, heptatonika 1)
2 (heksatonika 1, heptatonika 1)
Kombinirani molovo-orientalski nizi 2 (heptatonika 1, oktatonika 1)
1 (heptatonika)
Kombinirani molovo-durovi nizi 2 (heptatonika 1, oktatonika 1)
1 (oktatonika)
Kombinirani molovo-lidijsko-orientalski nizi 1 (oktatonika)
1 (oktatonika)
Kombinirani orientalsko-molovi nizi 1 (nonatonika)
Kombinirani orientalsko-molovo-durovi nizi 1 (nonatonika)
1 (oktatonika)
Kombinirani orientalsko-durovo-lidijski nizi
1 (oktatonika)
Kombinirani lidijsko-durovi nizi
2 (oktatonika 1, nonatonika 1)
Kombinirani durovo-miksolidijsko-orientalski
nizi 1 (dekatonika)
Kombinirani durovo-orientalsko-molovi nizi 1 (nonatonika)
Kombinirani molovo-durovi nizi z 1 (dekatonika)
alteriranima tonoma es1 in fis1
Kombinirani durovo-lidijski nizi z alteriranim
tonom gis1
Kombinirani durovo-miksolidijski nizi z
alteriranim tonom fis1
Kombinirani durovo-miksolidijski nizi z
alteriranima tonoma dis1 in fis1
Kombinirani durovo-orientalski nizi z
alteriranim tonom gis1
Kombinirani miksolidijsko-durovi nizi z
alteriranim tonom fis1
Iz tega pregleda je razvidno, da tudi v tonskih nizih, ki so zgrajeni iz razliènih
lestviènih vzorcev, prevladujejo durove lastnosti (v enajstih vzorcih). Orientalske
lastnosti so zastopane v osmih vzorcih, lastnosti mola v sedmih, lidijske v štirih in
miksolidijske v treh vzorcih. Najpogostejše kombinacije lestviènih vzorcev so
durovo-orientalske, molovo-orientalske ter durovo-molove kombinacije.
O problematiki tonskih nizov v slavonski folklorni glasbi e obstajajo
nekatere raziskave; zato v nadaljevanju izpostavljamo raziskovalno delo oziroma
ugotovitve Jerka Beziæa ter jih primerjamo z našimi rezultati.
Jerko Beziæ5 ugotavlja, da se Slavonija in Baranja odlikujeta z diatoniènimi
pentakordalnimi in heksakordalnimi tonskimi razmerji: 1-1-1/2-1-1 oziroma f1 g1
a1 b1 c2 d2. Ob takšnih nizih Beziæ izpostavlja še nize s štirimi toni oziroma
razmerji 1-1/2-1 (f1 g1 as1 b1), ki se pojavljajo posebno v vodilnem glasu
5 Beziæ, J. (1974). Hrvatska muzika-Narodna. V: Muzièka enciklopedija. Knj. 2, druga izd. Zagreb:
Hrvatski leksikografski zavod, str. 168-175.
115
Tabela 3: Prikaz tonskih nizov s kombiniranimi lestviènimi vzorci
Kombinirani durovo-molovi nizi 2 (heksatonika 1, heptatonika 1)
2 (heksatonika 1, heptatonika 1)
Kombinirani molovo-orientalski nizi 2 (heptatonika 1, oktatonika 1)
1 (heptatonika)
Kombinirani molovo-durovi nizi 2 (heptatonika 1, oktatonika 1)
1 (oktatonika)
Kombinirani molovo-lidijsko-orientalski nizi 1 (oktatonika)
1 (oktatonika)
Kombinirani orientalsko-molovi nizi 1 (nonatonika)
Kombinirani orientalsko-molovo-durovi nizi 1 (nonatonika)
1 (oktatonika)
Kombinirani orientalsko-durovo-lidijski nizi
1 (oktatonika)
Kombinirani lidijsko-durovi nizi
2 (oktatonika 1, nonatonika 1)
Kombinirani durovo-miksolidijsko-orientalski
nizi 1 (dekatonika)
Kombinirani durovo-orientalsko-molovi nizi 1 (nonatonika)
Kombinirani molovo-durovi nizi z 1 (dekatonika)
alteriranima tonoma es1 in fis1
Kombinirani durovo-lidijski nizi z alteriranim
tonom gis1
Kombinirani durovo-miksolidijski nizi z
alteriranim tonom fis1
Kombinirani durovo-miksolidijski nizi z
alteriranima tonoma dis1 in fis1
Kombinirani durovo-orientalski nizi z
alteriranim tonom gis1
Kombinirani miksolidijsko-durovi nizi z
alteriranim tonom fis1
Iz tega pregleda je razvidno, da tudi v tonskih nizih, ki so zgrajeni iz razliènih
lestviènih vzorcev, prevladujejo durove lastnosti (v enajstih vzorcih). Orientalske
lastnosti so zastopane v osmih vzorcih, lastnosti mola v sedmih, lidijske v štirih in
miksolidijske v treh vzorcih. Najpogostejše kombinacije lestviènih vzorcev so
durovo-orientalske, molovo-orientalske ter durovo-molove kombinacije.
O problematiki tonskih nizov v slavonski folklorni glasbi e obstajajo
nekatere raziskave; zato v nadaljevanju izpostavljamo raziskovalno delo oziroma
ugotovitve Jerka Beziæa ter jih primerjamo z našimi rezultati.
Jerko Beziæ5 ugotavlja, da se Slavonija in Baranja odlikujeta z diatoniènimi
pentakordalnimi in heksakordalnimi tonskimi razmerji: 1-1-1/2-1-1 oziroma f1 g1
a1 b1 c2 d2. Ob takšnih nizih Beziæ izpostavlja še nize s štirimi toni oziroma
razmerji 1-1/2-1 (f1 g1 as1 b1), ki se pojavljajo posebno v vodilnem glasu
5 Beziæ, J. (1974). Hrvatska muzika-Narodna. V: Muzièka enciklopedija. Knj. 2, druga izd. Zagreb:
Hrvatski leksikografski zavod, str. 168-175.
115
