Page 9 - Poučevanje zunaj učilnice

Uˇ cilnica na prostem kot inovativno razvojno in uˇ cno okolje

in lokalno skupnostjo, ki poudarjajo pomen lokalnega okolja, skupnosti
in prostora kot pomembnega dejavnika uˇcenja ter razvoja posamezni-
ka (Gruenewald in Smith, 2008). Takšni pristopi izhajajo iz predpostav-
ke, da uˇcenje ni omejeno zgolj na formalni šolski prostor, temveˇcnastaja
v interakciji med posameznikom, prostorom, skupnostjo in vsakdanjimi
življenjskimi izkušnjami. Lokalno okolje tako predstavlja pomemben vir
uˇcnih vsebin, socialnih odnosov in identitete ter prepoznavnosti skup-
nosti. Posebej pomembno vlogo imajo pri tem lokalne skupnosti oz. kra-
jevne skupnosti ali obˇcine, saj lahko pomembno prispevajo k razvoju do-
stopnih, varnih in trajnostnih uˇcnih okolij, ki povezujejo izobraževanje,
vzgojo, zdravje, gibanje, sodelovanje in družbeno vkljuˇcenost.
Lokalna skupnost predstavlja pomemben socialni in razvojni okvir za
oblikovanje spodbudnih okolij za uˇcenje, gibanje ter medgeneracijsko
sodelovanje. Dobro naˇcrtovani skupnostni prostori lahko pomembno
prispevajo k socialni povezanosti, obˇcutku pripadnosti prostoru ter ak-
tivnemu vkljuˇcevanju prebivalcev v skupnost. Raziskave kažejo, da imajo
projekti, povezani z uˇcenjem v lokalnem okolju, na podroˇcju uˇcenja na
prostem pomembne uˇcinkenelenauˇcence, temveˇc tudi na širšo skup-
nost, saj spodbujajo sodelovanje razliˇcnih deležnikov, krepitev lokalne
prepoznavnosti ter trajnostno uporabo prostora (Yemini idr., 2023). Uˇcil-
nice na prostem tako ne predstavljajo zgolj infrastrukture za formalni
vzgojno-izobraževalni prostor, temveˇc postajajo pomemben element lo-
kalne socialne infrastrukture in razvoja skupnosti.
Posebej pomembno je, da se uˇcilnice na prostem vse pogosteje razvi-
jajo kot medsektorski projekti, ki povezujejo vzgojno-izobraževalne usta-
nove, lokalne skupnosti, društva, strokovne organizacije in druge dele-
žnike. Takšen pristop omogoˇca trajnostnejše naˇcrtovanje prostora, veˇcjo
povezanost projektov z lokalnimi potrebami ter veˇcjo dolgoroˇcno vzdr-
žnost uporabe uˇcnih okolij. Kljub vse veˇcjemu številu raziskav na pod-
roˇcju pouˇcevanja/uˇcenja na prostem literatura še vedno redkeje ponuja
poglobljene študije primerov, ki bi sistematiˇcno obravnavale razvoj uˇcil-
nic na prostem v lokalnih skupnostih ter analizirale njihovo pedagoško,
razvojno, prostorsko in skupnostno dimenzijo. Veˇcina raziskav se osredo-
toˇca predvsem na merjenje uˇcinkov pouˇcevanja/uˇcenjanaprostem na
posamezne uˇcne ali druge izide, manj pa na procese naˇcrtovanja, vklju-
ˇ cevanje deležnikov, razvoj lokalnih partnerstev ter dolgoroˇcen pomen
takšnih prostorov za skupnost. Prav zato so študije primerov dejanskih
izvedb pomembne za boljše razumevanje možnosti razvoja takih okolij v
lokalnem prostoru.

9