Page 8 - Poučevanje zunaj učilnice

Matej Plevnik

vpliva na uˇcne dosežke, motivacijo, osebni razvoj in socialne kompeten-
ce uˇcencev (Dillon idr., 2006). Takšna uˇcna okolja omogoˇcajo celostnejše
in bolj interdisciplinarno uˇcenje ter spodbujajo raziskovanje, sodelova-
nje, ustvarjalnost in samostojnost uˇcencev. Nekatere raziskave dodatno
poudarjajo, da lahko uˇcenje v zunanjih okoljih izboljša zaznavanje uˇcne-
ga procesa, okoljsko ozavešˇcenost ter subjektivno kakovost uˇcne izkušnje
v primerjavi s tradicionalnejšimi ali z bolj tehnološko podprtimi oblikami
uˇcenja (Aflalo idr., 2019). Raziskave kažejo, da lahko uˇcenje na prostem
pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost, socialne odnose, gibalno dejav-
nost, pozornost in psihološko dobrobit otrok ter mladostnikov (Kuo idr.,
2019; Mann idr., 2022).
Pomembna prednost pristopov uˇcenja in pouˇcevanja na prostem je
tudi njihova povezanost z gibalno dejavnostjo ter aktivnim življenjskim
slogom. Zunanja uˇcna okolja praviloma omogoˇcajo veˇc prostorske svo-
bode, veˇc spontanega gibanja in veˇcmožnosti za vkljuˇcevanje gibalnih
dejavnosti v uˇcni proces. Raziskave pedagoških pristopov kažejo, da lah-
ko uˇcenje na prostem poveˇca koliˇcino in intenzivnost gibalne dejavnosti
ter spodbuja aktivnejše sodelovanje uˇcencev pri uˇcnih dejavnostih (Pa-
sek idr., 2016). Poleg fizioloških uˇcinkov imajo zunanja uˇcnaokoljapo-
memben vpliv tudi na psihološke in socialne procese, saj zmanjšujejo
stres, izboljšujejo razpoloženje ter prispevajo k boljši socialni interakciji
in obˇcutku pripadnosti skupini (Chawla, 2015).
Raziskave poudarjajo, da so pozitivni uˇcinki uˇcenjanaprostem pove-
zani s kakovostjo pedagoškega procesa, z organizacijo uˇcnih dejavnosti
in s smiselno uporabo prostora (Kuo idr., 2019). Poseben pomen ima-
jo zato uˇcilnice na prostem kot naˇcrtovana in didaktiˇcno strukturirana
uˇcna okolja, ki omogoˇcajo povezovanje uˇcnih vsebin z izkustvenim uˇce-
njem, raziskovanjem, gibanjem in lokalnim prostorom. Takšna uˇcna oko-
lja omogoˇcajo veˇcjo prilagodljivost pri organizaciji pouka, veˇcinterdisci-
plinarnega povezovanja ter avtentiˇcnejše uˇcne situacije. K veˇcji uˇcni an-
gažiranosti, gibalni dejavnosti in kakovosti uˇcnega procesa lahko prispe-
vajo tudi manjše zunanje uˇcne površine, kot so šolska dvorišˇca, lokalne
poti ali skupnostne zelene površine (Borsos idr., 2018). Zelene in dosto-
pne zunanje površine pomembno prispevajo h gibalni dejavnosti, k soci-
alni povezanosti, h kakovosti bivanja in k zdravju prebivalcev, zato ima-
jo pomembno vlogo pri oblikovanju spodbudnih uˇcnih in skupnostnih
okolij (Urbanistiˇcni inštitut Republike Slovenije, 2019).
V zadnjih letih se koncept pouˇcevanja in uˇcenja na prostem povezu-
je tudi s koncepti uˇcenja in pouˇcevanja, povezanega z lokalnim okoljem

8