Page 75 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 75

5







                Gibanje kot ontološki in epistemološki

                temelj telesenja


                Milan Hosta
                Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
                        © 2026 Milan Hosta
                https://doi.org/10.26493/978-961-293-595-5.5


            Uvod
            V sodobnih izobraževalnih sistemih je telesna oz. športna vzgoja pogosto
            predstavljena kot nevtralno, razvojno samoumevno in zdravstveno ute-
            meljeno podroˇcje. Gibanje je v tem okviru razumljeno kot univerzalna
            vrednota, kot nekaj, kar je treba spodbujati, strukturirati in vrednotiti v
            imenu telesnega zdravja, gibalne uˇcinkovitosti ali športne kompetentno-
            sti. Kljub temu pa takšna samoumevnost prikriva dejstvo, da je razume-
            vanje gibanja v telesni vzgoji globoko pogojeno z doloˇcenimi ontološki-
            mi, epistemološkimi in ideološkimi predpostavkami, ki bistveno doloˇca-
            jo, kaj gibanje sploh je, kako naj se uˇci in kako se presoja. Z namenom raz-
            viti ontološko in epistemološko kritiko normativne telesne vzgoje upo-
            rabljamo filozofsko-konceptualno metodologijo, ki se opira na fenome-
            nologijo, filozofijo gibanja in kritiˇcno pedagogiko. Prispevek je teoretsko-
            konceptualne narave in ne preverja empiriˇcnih intervencij, temveˇcraz-
            vija pojmovni okvir za reinterpretacijo telesne vzgoje.
              Vprevladujoˇcem diskurzu telesne in športne vzgoje je gibanje pravilo-
            ma reducirano na svojo zunanjo, opazno in merljivo razsežnost. Razume
            se kot telesni premik v prostoru, ki ga je mogoˇce analizirati z biomehan-
            skimi orodji, izboljševati s ponavljanjem ter vrednotiti z normativnimi
            kriteriji. Telo se v tem okviru pojavlja predvsem kot instrument, gibanje
            pa kot sredstvo za doseganje zunanjih ciljev – bodisi zdravja, telesne pri-
            pravljenosti, discipline ali športnega uspeha. Takšno razumevanje giba-
            nja ni zgolj pedagoško-didaktiˇcna instrumentalizacija, temveˇcrazkriva
            globlje razumevanje ˇcloveka kot bitja, katerega telesnost je mogoˇce stan-
            dardizirati, primerjati in optimizirati. V tem prispevku zato izhajamo iz
            drugaˇcne teze: gibanje ni sekundarni izraz zavesti ali že oblikovanega te-



                Plevnik, M. (ur.). (2026). Pouˇcevanje zunaj uˇcilnice: didaktiˇcna raba
                uˇcilnic na prostem in tematskih poti v sodobnem pedagoškem
                procesu. Založba Univerze na Primorskem.
   70   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80