Page 66 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 66

Dorjana Zerbo Šporin

                ravnem okolju kot v uˇcilnici, kar nakazuje ugodnejše delovanje avtono-
                mnega živˇcnega sistema med uˇcenjem na prostem (Mygind idr., 2018).
                Okrevanje po stresu je hitrejše in izrazitejše ob izpostavljenosti narav-
                nemu okolju v primerjavi z urbanim okoljem. Odzivi na naravno oko-
                lje so povezani z izrazito aktivacijo parasimpatiˇcnega živˇcnega sistema,
                kar kaže na potencial naravnih okolij pri blaženju fiziološkega stresnega
                odziva (Ulrich idr., 1991). Že krajša izpostavljenost, petminutno opazo-
                vanje zelenih površin, krepi okrevanje po stresu, kar se kaže v poveˇcani
                parasimpatiˇcni aktivnosti (Van den Berg idr., 2015). Tudi rastlinje v gra-
                jenih prostorih ima lahko ugodne uˇcinke, saj stik s sobnimi rastlinami
                prispeva k zmanjšanju fiziološkega in psihološkega stresa. Ta uˇcinek se
                kaže predvsem v zmanjšani aktivnosti simpatiˇcnega živˇcevja in nižjem
                diastoliˇcnem krvnem tlaku (Lee idr., 2015). V raziskavi, izvedeni na 625
                mladih moških, so preuˇcevali odzive avtonomnega živˇcevjanagozdno
                okolje. Pri kar 80% udeležencev so ugotovili poveˇcano parasimpatiˇcno
                aktivnost (Kobayashi idr., 2015). Ugodni uˇcinki gozdnega okolja na para-
                simpatiˇcno aktivnost so bili ugotovljeni tako pri hoji v gozdu kot pri opa-
                zovanju gozdnih krajin (Kobayashi idr., 2018). Med uˇcenjem na prostem
                je bila pri otrocih ugotovljena statistiˇcno znaˇcilno nižja srˇcna frekvenca v
                mirovanju (Goldenberg idr., 2024).


                Pouk na prostem in spanje
                Trajanje in vzorec spanja imata pomembne uˇcinke na zdravje otrok (Xu
                idr., 2016). Premalo spanja in slabša kakovost spanja lahko pri otrocih
                zmanjšujeta kakovost življenja, slabita njihovo dobro poˇcutje ter poveˇcu-
                jeta tveganje za pojav zdravstvenih težav (Segura-Jiménez idr., 2015). Ne-
                ugodne posledice pomanjkanja spanja so, med drugimi, poveˇcano tvega-
                nje za debelost, slabši spomin, pozornost in uˇcna uspešnost ter pogostej-
                še ˇcustvene in vedenjske težave (Liu idr., 2024). Motnje spanja in zamiki
                faze uspavanja so pri mladostnikih povezani s spremembami razpolože-
                nja ter slabšim delovanjem ˇcez dan (Kim in Casement, 2024). Obstajajo
                jasni dokazi, da so tudi okoljski dejavniki povezani z nezadostnim spa-
                njem in motnjami spanja (Johnson idr., 2018). Zadostna koliˇcina dnevne
                dejavnosti na prostem je pri otrocih in mladostnikih, starih od šest do 17
                let, povezana z manjšim tveganjem za prekratek spanec (Luo idr., 2020).
                Dolžina spanja in dnevna dejavnost na prostem pomembno prispevata
                kˇcustvenemu blagostanju (Yang idr., 2025). Ukrepi, kot sta aktivno pri-
                hajanje v šolo in izvajanje pouka na prostem, imajo obetavne uˇcinke na
                spanje in cirkadiane ritme (Kim in Casement, 2024). Živimo v okolju, v

                           66
   61   62   63   64   65   66   67   68   69   70   71